FOTO&AVDIO: Je kulturni tolar za vselej pokopan?

O Žužemberškem gradu, ki je eden najslikovitejših in tipičnih srednjeveških trdnjav na Slovenskem, je bilo zlitega veliko časnikarskega črnila. Z razlogom.

Grad naj bi dal postaviti Viljem I, kasneje so si ga menjale grofovske dinastije. Leta 1374 preide v last Habsburžanov, nekaj časa naj bi grad imeli v najemu tudi celjski grofje. Najbolj znani lastnik gradu je bil vsekakor Janez Vajkard I.

Z gradom so povezane mnoge zgodbe, predvsem tragične. Prva je iz leta 1559, ko je na svečnico in semanji dan grad zavzel Gregor, nezakonski sin Jurija Turjaškega. Zavzetje ni trajalo dolgo, saj je bil v bližini Herbart Turjaški, ki je premagal napadalce. Le-ti končajo vrženi čez grajsko obzidje, trupla pa so bila odnešena v gozd. Leta 1575 je udomačena medvedka na grajskem dvorišču umorila Ano von Eck, ženo Ivana Turjaškega. V spomin na ta tragični dogodek so na trgu zasadili lipo, ki je rasla do leta 1999.

V gradu so bile ječe, kasneje razni uradi in okrajno sodišče, ki se leta 1893 izseli. Grad začne nato propadati vse do druge svetovne vojne, ko mu februarja 1945 zavezniška letala z bombardiranjem zadajo zadnji udarec.
V 60-tih letih 20. stoletja se je začela obnova gradu, ki dobi nov zagon v letu 1996 z ustanovitvijo odbora za obnovo gradu.

V poletnih mesecih potekajo na grajskem dvorišču, v nekdanji vinski kleti in na trgu pred gradom, Poletne grajske prireditve na žužemberškem gradu, ki jih že od leta 1997 uspešno organizira Turistično društvo Suha krajina. Največ zanimanja in obiskovalcev pritegnejo Trški dnevi s srednjeveškim dnevom, ki se odvijajo v okviru praznovanja občinskega praznika 15. julija. "Ja, to je na kratko zgodovina gradu, ki smo ga pospešeno obnavljali do leta 2105 s tako imenovanim kulturnim tolarjem. Žal se je takšen način sofinanciranja ustavil, lani pa se je nakazala lučka upanja, a so sredstva šla na kotno migrantske krize. Lahko le upamo, da bo vlada v prihodnjih letih le nadaljevala z dobro prakso, saj lokalne skupnosti za obnovo tako velikih kulturno zgodovinskih stavb denarja preprosto nimajo," je dejal Vlado Kostevc iz Turističnega društva Suha krajina, ki v gradu pripravlja veliko vsebinskih dogodkov.