Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič si je na železniški postaji Kočevje včeraj ogledal dela, izvedena v okviru prenove železniške proge med Ribnico in Kočevjem. Napovedal je, da bodo oktobra predlani začeto prenovo njenega zadnjega, nekaj več kot 12- kilometrskega odseka, končali in železniški tovorni promet omogočili do spomladi 2019.
Gašperšič, ki opravlja tekoče posle, je povedal, da dela na odseku Ribnica-Kočevje obsegajo prenovo železniških postaj in postajališč. Končati jih nameravajo oktobra in nato začeti še načrtovano tretjo fazo prenove, ki med drugim obsega ureditev ustrezne prometne signalizacije.
Tovorni promet po kočevski progi naj bi bil po njegovih besedah možen spomladi, potniški pa naj bi zaživel v drugi polovici prihodnjega leta.
To je velikega pomena predvsem za kočevsko gospodarstvo, ki bi s preusmeritvijo prometa na železniške tire v dveh letih prihranilo 20 milijonov evrov, je povedal župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič.
Po navedbah direkcije gradbena dela v okviru druge prenovitvene faze natančneje obsegajo nadgradnjo 12,2 kilometrskega odseka železniške proge Ribnica-Kočevje, prenovo železniške postaje Kočevje, ureditev postajališča Stara Cerkev, izvedbena dela na postajah Ribnica, Ortnek in Dobrepolje, ureditev postajališč Čušperk in Spodnja Slivnica, ureditev nivojskih prehodov in kočevskega podvoza.
Zadnji oz. tretji del prenove pa bo obsegal zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotni železniški progi Grosuplje-Kočevje oz. njihovo vgradnjo na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica in Kočevje, vgradnjo telekomunikacijskih naprav na postajališčih Spodnja Slivnica, Čušperk, Velike Lašče, Stara Cerkev in na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica, Kočevje, ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov.
Izvajalci bi sicer morali po prvotnem načrtu v jeseni leta 2016 začeti drugi del prenove kočevske proge od Ribnice do Kočevja končati do srede aprila letos, a jim je Direkcija RS za infrastrukturo navedeni rok zaradi težavnega terena in snežne zime podaljšala za pol leta.
Po podatkih agencije naj bi država za zdajšnja prenovitvena dela, ki so jih začeli oktobra predlani, z aneksom za dodatna dela za izkop v kamnini skupaj z davkom odštela nekaj manj kot 15,4 milijona evrov. Ocenjena vrednost naslednjega tretjega in zadnjega dela prenove oz. nadgradnje pa je 19 milijonov evrov.
Prvih 26 kilometrov proge na odseku Grosuplje-Ortnek v vrednosti 41,9 milijonov evrov so sicer prenovili leta 2011. Leta 2013 so končali nadgradnjo devet kilometrov dolgega železniškega odseka Ortnek-Ribnica ter dela na postaji Ribnica in na postajališču Žlebič v skupni vrednosti 18 milijonov evrov.
Z dokončanjem vseh del bodo tako Kočevje po pol stoletja, odkar je tam vozil zadnji vlak, vnovič železniško povezali z Ljubljano. Po besedah kočevskega župana Vladimirja Prebiliča bo prenovljena železniška proga pomembno vplivala na razvoj tamkajšnjega gospodarstva in okrepila prometno varnost. Kočevsko gospodarstvo bo s preusmeritvijo prometa na železniške tire v dveh letih prihranilo 20 milijonov evrov, je poudaril Prebilič.
Traso železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ki je pospešila predvsem izvoz rjavega premoga, lesa in lesnih izdelkov iz kočevsko-ribniške doline ter tamkajšnji gospodarski razvoj, so določili leta 1887, progo pa so leta 1892 začeli graditi v Velikih Laščah. Slavnostno so jo odprli 27. septembra leta 1893, prvi vlak pa je po njej zapeljal 24. julija tega leta.
Po progi so v njenih najboljših letih prepeljali do 170.000 ton premoga in nekaj več kot 130.000 ton lesa. Hkrati s tovornim pa je na progi Ljubljana-Kočevje tekel potniški promet. Potniški vlaki so na omenjeni progi od leta 1968 vozili le še do Velikih Lašč, po letu 1970 so ukinili tudi te.
Izjava ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča o prenovi
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič o prenovi kočevske železniške proge