Med otroke bo ponoči prišel prvi od treh decembrskih dobrih mož. Glede na slovensko kulturno dediščino jih bo namreč obiskal sv. Miklavž, ki goduje 6. decembra. Pridnim bo prinesel darove, porednim pa šibo. Darove bo pustil v krožnikih, peharjih ali nogavicah, ki mu jih bodo otroci nastavili zvečer.
Po številnih krajih se bodo na predvečer godu zvrstili sprevodi Miklavža, ki bo s svojimi spremljevalci parkeljni in angelčki prišel med otroke in jim razdelil sladkarije, parklji pa bodo strašili poredne otroke. Popoldne se bodo zvrstila Miklavževanja tudi v nekaterih trgovskih centrih.
Sv. Miklavž je bil na slovenskem narodnostnem območju do 2. svetovne vojne edini obdarovalec. Na predvečer njegovega godu so po izročilu predvsem v podeželskem okolju na območju Alp in osrednje Slovenije znani Miklavževi obhodi. Skupina fantov, med katerimi eden predstavlja sv. Miklavža, ostali pa peklenščke oziroma parkeljne v kožuhih, hodi od hiše do hiše. Miklavž obdaruje otroke v hiši z orehi ali jabolki, parkeljni pa zunaj rožljajo z verigami.
Miklavž se je moral po 2. svetovni vojni vsaj v javnosti umakniti dedku Mrazu, ki so ga takrat uvedli po sovjetskem vzoru deda Moroza. Po osamosvojitvi Slovenije pa je znova dobival vse večji pomen tudi v javnem prostoru.
Sv. Miklavž je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja. Vse od 11. stoletja je postajal zelo priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom.