Na nekaterih območjih Dolenjske, Bele krajine in Posavja precejšnjo škodo na kmetijskih pridelkih povzroča divjad, zato na novomeški območni enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) opozarjajo na nujnost ukrepanja. Predlagajo povečanje odstrela, kmetom pa dosledno prijavljanje škode, je povedal njen predsednik Jernej Redek.
Po besedah predsednika novomeške območne enote KGZS škodo povzročajo predvsem divji prašiči in jelenjad. Najbolj so prizadeta območja v Beli krajini, ob meji s Kolpo, kjer škodo povzročajo divji prašiči, ki prihajajo s hrvaške strani, obrobje Kočevskega roga v občini Dolenjske Toplice, območje Mirnske doline okoli Mokronoga in območje Boštanja v Posavju.
Največ škode nastaja na poljih in travnikih. Živali med drugim uničujejo žita, krompir in koruzo. Koliko škode nastaja, je po besedah Redka težko reči, saj je kmetje pogosto niti ne prijavljajo, ker se ne utegnejo ukvarjati z administracijo, pa tudi odškodnine so zelo nizke: "Lani smo imeli primer, ko so kmetu ponudili 100 evrov odškodnine, na koncu pa je drugostopenjska komisija ocenila, je bilo škode za 1300 evrov."
Povečanje škode je po oceni Redka predvsem posledica tega, da se je v zadnjih letih populacija divjadi preveč razmnožila, med drugim tudi zato, ker kmetje škode niso prijavljali. "Ker škode niso prijavili, je uradno ni bilo, zato tudi ni bilo odstrela", je povedal za STA.
Težavo bi bilo treba o njegovi oceni reševati predvsem s povečanjem odstrela, pri čemer so nekatere lovske družine pripravljene sodelovati bolj, druge manj, pravi.
Delno si lahko z ograjevanjem polj pomagajo tudi kmetje sami, a so pri tem finančno omejeni. "Ograjevanje polj je namreč pogosto dražje, kot je sama vrednost pridelka. Tudi si ne predstavljam, kako bi bilo videti, da so vsa polja ograjena," je dejal.
Ena od rešitev po njegovih besedah je tudi ta, da se lovci in kmetje na terenu povežejo in skušajo skupaj najti rešitev, pa tudi, kot že rečeno, da škodo prijavljajo v čim večjem številu.
O omenjeni problematiki so sicer v četrtek na okrogli mizi v Mokronogu razpravljali predstavniki KGZS, ministrstva za kmetijstvo, Zavoda za gozdove RS in lovskih družin.