»Letenje okoli sveta je za vsakogar, ki mu je zrakoplovstvo pisano na kožo. To so sanje, jaz pa od sanj živim,« je ena izmed številnih misli, ki jih je na sinočnemu tradicionalnemu mesečnemu večeru v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači razkril Matevž Lenarčič.
Biolog, fotograf in pilot, tudi alpinist, je doslej izdal dvanajst okoljsko kritičnih fotografskih knjižnih monografij, povezanih z letenjem in lepoto planeta, kot družbenik v podjetju Aerovizija pa se preživlja s fotografiranjem in snemanjem iz zraka.»Spoznanje sveta v enem zamahu relativizira vse doslej naučeno. Nikjer ni opaziti olimpijskih zmagovalcev, vrhunskih znanstvenikov, umetnikov, kaj šele politikov in menedžerjev. Svet se preprosto vrti naprej, z nami ali brez nas,« pravi Lenarčič, ki je leta 2012 na maratonskem letu z ultralahkim letalom preletel tri oceane in pet najvišjih vrhov celin, za nameček pa je še pristal na Antarktiki, za kar so mu v Parizu podelili priznanje za najboljšega pilota leta. In kakšen je videti svet od tam gor? »Svet je izmerno lep, sploh če gledaš stvari, ki jih nisi vajen gledati, če so drugačne barve, če vidiš prvič. Ko pa spoznaš kaj spodaj je, je pa lahko tudi zelo grd in neprijazen za življenje, kar pa ni problem planeta ampak ljudi, ki tam živijo,« pove Lenarčič.
Letos je na 42.000 kilometrov dolgem letu okoli sveta meril delež črnega ogljika, drugega največjega globalnega onesnaževalca v ozračju, in tako pokazal, da je mogoče zahtevne prelete izvesti ekonomično in okoljsko manj obremenjujoče, obenem pa učinkovito meriti vplive človekovega onesnaževanja.
Bistvo Lenarčičevih avantur niso rekordi, bistvo njegovih dolgih samotnih letov se angažirano dotika najglobljih dilem sodobnosti, strnjenih v retorično vprašanje: se bo človeštvo zmoglo še pravočasno začeti samoomejevati v svoji nori potrošniški tekmovalnosti? Lenarčičev pogled od zgoraj, njegovi ekološko občutljivi komentarji divje, neobvladljive in do človekovih hotenj prizanesljive narave, nas postavljajo na naše resnično mesto, sporočajo nam, da je marsikaj od tega, kar počnemo in poveličujemo, za našo skupno usodo popolnoma nepomembno, če že ne zelo škodljivo.
Po uradnem pogovoru so obiskovalci gosta prestrelili s številnimi vprašanji, predvsem tistimi, ki se nanašajo na tehnično plat teh potovanj. Stroški zadnjega Lenarčičevega poleta so znašali okoli 500 tisoč evrov.