nevihta, strele Svet24.si

Maj prinaša plohe in nevihte. V teh krajih bo ...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

kres, ogenj, prvi-maj, kresovanje Necenzurirano

Živel 1. maj ali kako normalizirati nenormalno

festival svobode gibanje svoboda zbiljsko golob pl Reporter.si

Golobovo napihovanje z dvema mandatoma, v katerih ...

doncic dallas Ekipa24.si

Dončić je razkril, kaj se dogaja z njegovim ...

Tudi Brad Pitt je obupal .. Odkrito.si

Koga briga Barbariga?!

oblak danilovic Ekipa24.si

Takšnega Oblaka ne poznamo! Njegova izbranka je ...

Novice Novo mesto

Potica je kraljica

Piše: Radio Krka

Čas objave:
09.04.2017 16:48

Vas zanima izvor potice, kako pripraviti najboljšo in recept, po katerem "potica vedno uspe"?

Slovenci smo na potico izjemno ponosni, saj menimo, da je »naša«, čeprav jo poznajo tudi v nekaterih drugih deželah, le nekoliko drugače jo imenujejo. Čeprav se na mizah največkrat znajdeta orehova ali pa makova potica, je morda še najbolj slovenska prav pehtranova. Kako najbolje pripraviti potico oziroma katera je najboljša, je stvar neskončnih debat, po navadi pa pravimo »babičina je najboljša«.

O izvoru potice (vir: potice.si)


Zibelka potice je v zahodni in severozahodni Sloveniji. Njeno razvojno izhodišče so prastare vrste prazničnega, obrednega kruha (furlanska guban(c)a, tržaški presnec, koroška pogača in šarkelj) z značilnimi ikonografskimi pomeni (simbol neskončnosti, popolnosti, božjega itn.). Te obredne vrste kruha so bile značilne za vse družbene skupine od srednjega veka dalje, zato ne moremo upoštevati hipoteze o razvoju potic iz nekega samostanskega peciva (potissimus, kar je pomenilo nekaj najboljšega, izvrstnega).

Vsaj v 16. stoletju lahko že govorimo o povitici, dvesto let pozneje pa o razlikovanju med kolačem in potico. Slednja je v drugi polovici tega stoletja tudi prvič zapisana pod tem imenom, in sicer jo Primož Trubar (1508 – 1586) navede v Katekizmu iz leta 1575 in nato še v izdaji Novega testamenta iz leta 1577. Za peko sta v vsem tem obdobju znana dva načina, in sicer v pekaču ali brez njega, torej neposredno na ognjišču. Poleg tega sta znana tudi dva načina izdelave strnjenega venca: poleg strnitve obeh koncev testenega zvitka v krog še razrez okroglo razvaljanega testa na 4 trikotnike, ki z nadaljnjim zvijanjem omogočajo oblikovanje strnjenega venca.
Pekač za peko potice ali potičnik, s sredinskim prirezanim stožcem, sodi v zgodnje 19. stoletje in je posledica vplivov pekačev za šarklje iz nemških dežel. Poleg okroglih pekačev se uporabljajo tudi štirioglati, kar pa terminologijo potice le še razširi (štrukelj, konci idr.)

Tu pa je recept za potico, ki vedno uspe:


V tem receptu sta združena dva različna recepta in menda, nikakor ne more spodleteti.



Za testo potrebujemo:
60 dag moke, 1/2 žličke soli, 4 rumenjake, 5 dag sladkorja, 1 jedilna žlica ruma, 3 dcl toplega (ne vročega!) mleka, 5 dag masla, 3 dag kvasa, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, limonina lupina

Za nadev potrebujemo:
40 dag mletih orehov, 15 dag sladkorja, 2 dcl mleka (lahko je mlačno) ali sladke smetane, 2 žlici ruma, 1/2 čajne žličke cimeta, 1/2 čajne žličke drobno mlete kave

Postopek priprave:


Kvas z malo sladkorja raztopimo v manjši količini toplega mleka, posujemo z malo moke in pustimo vzhajati. Med tem moki dodamo sol in maslo, ter naredimo kašo. Nato dodamo dišave, sladkor, rumenjake in nazadnje še vzhajan kvas in preostalo mleko. Testo dobro umesimo in zgnetemo. Dobro zgneteno testo položimo na pomokano površino (sama ga dam v večjo plastično posodo, ki služi temu namenu), ga pomokamo še povrhu in pustimo vzhajati v toplem prostoru približno 2 uri.

Ko je testo vzhajano, ga narahlo pregnetemo na površini, kjer ga bomo tudi valjali. Testo pokrijemo in ga pustimo počivat približno 10 minut. Nato testo razvaljamo in namažemo z nadevom, ki smo ga naredili ta čas, ko je testo počivalo. Nadev naredimo tako, da skupaj zmešamo vse suhe sestavine, nato pa počasi, postopoma dolivamo mleko (pazimo, da nadev ne bo premehak oziroma preredek, zato nikar ne zlijte vsega mleka naenkrat).
Testo, ki smo ga namazali z orehovim nadevom zavijemo in položimo v pekač za potico, pokrijemo s kuhinjsko krpo in ponovno vzhajamo (približno 1 uro).

Ko potica ponovno vzhaja, jo premažemo z beljakom. Preden damo potico v pečico, jo še narahlo prepikamo (lahko kar z noževo konico) na več koncih. Pečico predhodno ogrejemo na 200 stopinj Celzija. Tik preden damo potico v pečico, temperaturo zmanjšamo na 180 stopinj (ventilacijska pečica). Ko potica narahlo zarumeni, temperaturo zmanjšamo na 160 stopinj celzija. Potico pečemo od 60 do 90 minut. Če niste prepričani, ali je potica že pečena, lahko naredite preizkus s pletilko. V kolikor sumite, da bi se vaša potica preveč zapekla, čez pekač položite peki papir. To storite takrat, ko vam zapečenost skorje ustreza in ne želite, da se zapeče še bolj. Temperaturo pečenja pa lahko znižate še za 10 stopinj Celzija.