pokol-v-šoli-vladislava-ribnikarja, obletnica-pokola Svet24.si

Srbija pred obletnico krvavega poboja v beograjski...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

kres, ogenj, prvi-maj, kresovanje Necenzurirano

Živel 1. maj ali kako normalizirati nenormalno

hisa brglez-pl016 Reporter.si

Hiše, avti in bančni računi evropskih ...

pogacar Ekipa24.si

Tadej Pogačar pred Girom izpostavil ...

Resno? Je on tisti, zaradi katerega bo planet uničen? Odkrito.si

Nas bo Elon Musk pokončal?

crypto.com arena Ekipa24.si

Sramota leta! V LA-ju skušali takole provocirati ...

Novice Ljubljana/Novo mesto

Pravice in dolžnosti delavcev v času epidemije

Piše: Ministrstvo za delo, Inšpektorat RS za delo, ZSSS

Čas objave:
20.03.2020 07:35

Epidemija novega koronavirusa močno spreminja delovne procese. Veliko zaposlenih dela od doma, nekateri delavci pa iz različnih razlogov, od bolezni do varstva otroka, ne morejo na delo. Številna podjetja so medtem zaradi ustavitve javnega življenja zaprta, nekatera tudi že odpuščajo. Zaposlenim se v teh okoliščinah poraja veliko vprašanj.

Delo od doma
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ob izjemnih okoliščinah omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju, tudi od doma. Kraj dela se lahko začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo izjemne okoliščine. Delodajalci so v vsakem primeru dolžni zagotavljati varne pogoje dela na domu. Delo od doma je plačano 100-odstotno.

Prerazporejanje delovnega časa
ZDR delodajalcu omogoča tudi začasno prerazporejanje delovnega časa, če je to predvideno in določeno v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi.
V določenem obdobju podjetje tako lahko zaposlenemu odredi krajši delavnik, s tem da se v obdobju šestih mesecev ali enega leta povprečni delovni čas izravna na 40 ur tedensko. Pri izravnavanju pa delovni čas ne sme presegati 56 ur tedensko.

Opravljanje drugega dela
Delodajalec lahko delavcu ob izjemnih okoliščinah odredi opravljanje dela, ki ni določeno v pogodbi o zaposlitvi. Varnostniku na vhodu podjetja denimo lahko naloži merjenje telesne temperature obiskovalcem, a mora hkrati poskrbeti za ustrezne zaščitne ukrepe.

Dodatki
Posebni dodatki zaposlenim, tudi tistim, ki so v času epidemije bolj izpostavljeni, po zakonu o delovnih razmerjih ne pripadajo.
So pa denimo zaposleni, ki delajo na domu in uporabljajo lastno orodje, naprave in predmete, upravičeni do nadomestila, ki na mesečni ravni znaša največ do dva odstotka povprečne slovenske plače.

Izolacija delavca na zahtevo delodajalca
Delodajalec mora zaposlenemu, ki ga preventivno napoti na večdnevno izolacijo na dom, istočasno pa podjetje normalno obratuje, izplačati nadomestilo v višini 100 odstotkov plače. Za ta čas mu ne sme enostransko odrediti letnega dopusta.

Karantena
Zaposleni v primeru karantene, ki mu jo odredi minister za zdravje, pa je upravičen do 80-odstotnega nadomestila plače, ki ga bo po interventnem zakonu, o katerem bo DZ odločal danes, v celoti poravnala država.

Nezmožnost prihoda na delo
Delavec lahko po ZDR upraviči svojo odsotnost z dela zaradi nastanka višje sile. Sem sodijo nezmožnost prihoda na delo zaradi zaustavitve javnega prometa, zaprtja meja ali varstva otroka do petega razreda, ko so zaprte šole in vrtci.
V vsakem od teh primerov je zaposleni, če ne sam ne njegov delodajalec ne najdeta druge rešitve, ki bi mu omogočila opravljanje delovnih obveznosti, upravičen do nadomestila v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.

Dopust
Mnoga podjetja zaradi posledic epidemije nimajo več dela oz. je tega manj, zato nekateri delodajalci od zaposlenih pričakujejo koriščenje letnega dopusta. A delodajalec dopusta po ZDR ne sme odrejati enostransko, temveč to lahko stori le v dogovoru z delavcem. Pri tem mora upoštevati temeljni namen dopusta - možnost za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti.
Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa pa lahko podjetje določi tudi kolektivni dopust. A tudi pri tem ne sme omejiti ali negirati pravice delavca do letnega dopusta zaradi počitka in rekreacije ter družinskih obveznosti. To pomeni, da mora zaposlenemu omogočiti tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ki ustreza delavcu. Dopust je plačan 100-odstotno.

Neplačana odsotnost z dela
Neplačana odsotnost (t. i. neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca in je delodajalec ne more odrediti enostransko.

Kronični bolniki
Kroničnim bolnikom zdravniki v času epidemije priporočajo samoizolacijo, a ne morejo v bolniški stalež, ker (še) niso bolni. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) jim priporočajo, naj pridobijo pisno mnenje osebnega zdravnika o tem, da v primeru okužbe s koronavirusom obstaja možnost poslabšanja njihovega zdravstvenega stanja, s tem seznanijo delodajalca in ga prosijo, naj jim odredi čakanje na delo doma.
Delodajalec mora skladno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu ob resni, neposredni in neizogibni nevarnosti z ukrepi in navodili delavcem omogočiti, da ustavijo delo in se napotijo na varno, poudarjajo.

Bolniška odsotnost
Okuženi ali zboleli za novim koronavirusom imajo pravico do bolniške odsotnosti. Prvih 90 dni jim pripada 90-odstotno, nato 100-odstotno nadomestilo plače.

Odpuščanje
Delodajalec se lahko zaradi bistveno zmanjšanega obsega odloči za odpuščanje iz poslovnega razloga in prenehanje delovnega razmerja po izteku odpovednega roka. Ob tem je dolžan odpuščenemu delavcu izplačati odpravnino. Zaposleni ima sicer pravico predlagati posamezne ukrepe v zvezi z delovnim razmerjem, ki jih delodajalec, če so primerno obrazloženi in utemeljeni, lahko upošteva.