Novela zakona o romski skupnosti, ki jo namerava stranka ZaAB vložiti v zakonodajni postopek, po oceni novomeškega župana Gregorja Macedonija zelo enostransko postavlja odgovornost za reševanje urejanja bivalnih razmer Romov na lokalne skupnosti. Trebanjski župan Alojz Kastelic meni, da bi moral biti vsak ukrep motivacijski, pa tudi kaznovalen.
V novomeški mestni občini so prepričani, da je nujna soodgovornost tako države kot lokalne skupnosti. "Lokalna skupnost mora zagotoviti prostorsko načrtovanje, kar je sicer njena naloga, država pa predvsem sredstva za komunalno ureditev romskih naselij," je dejal Macedoni.Že veljavni zakon o romski skupnosti je po njegovem mnenju zelo nejasen glede zagotavljanja finančnih sredstev za urejanje tovrstne tematike. Tudi predlog sprememb tega ne rešuje. Kljub večjim zahtevam do lokalnih skupnosti, po njegovih navedbah ne opredeljuje načina financiranja dodatno naloženih nalog lokalne skupnosti.
Po prepričanju Macedonija sedanji zakon omogoča aktivno vlogo države pri reševanju urejanja bivalnih razmer v romskih naseljih, zato je dodaten pritisk oziroma prelaganje odgovornosti na lokalne skupnosti po njegovem mnenju popolnoma neustrezno.
Mestna občina Novo mesto v letošnjem proračunu za "stanovanjsko reševanje Romov" namenja 50.000 evrov. V tem letu, kot je poudaril, ni predvidenih sredstev za komunalno urejanje romskih naselij na državni ravni in tako tudi občina ne bo pridobila nobenih tovrstnih sredstev.
Kot je še opozoril, predlog novele tudi ne odgovarja na zelo konkretne primere, kot so nelegalna romska naselja, zgrajena na državnih zemljiščih, ki jih za to pristojna državna inšpekcija ne preganja. "Največje takšno nelegalno romsko naselje v novomeški občini je primer takšne situacije," je dejal.
Predlog novele zakona o romski skupnosti, ki ga bo v zakonodajni postopek vložila stranka ZaAB in ga je predstavila na torkovi novinarski konferenci med drugim predvideva, da v primeru, če občine ne bodo izvajale svojih izvirnih pristojnosti glede komunalnega urejanja romskih naselij, lahko to naredi država na njihove stroške.
Župan občine Trebnje Alojz Kastelic opozarja, da je bil položaj romske skupnosti v Sloveniji vsa leta tabu tema, ki se je je družba izogibala, dokler nismo stopili v Evropsko unijo. Takrat nas je Evropa začela opozarjati na ta problem, je dejal in dodal, da bo v prihodnje najbrž potreben kakšen ukrep, ki bo občine prisiljeval, po drugi strani pa tudi nagrajeval za reševanje urejanja bivalnih razmer romskih naselij.
"Vsak ukrep bi moral biti motivacijski, pa tudi kaznovalen. Država bi si morala postaviti cilj, da v prihodnjih 20 letih to sliko spremenimo do te mere, da bo z obličja zemlje ta problematika pospravljena," je dodal Kastelic.
Podžupan občine Kočevje Predrag Bakovič se s predlagano novelo zakona o romski skupnosti načeloma strinja, saj se po njegovem mnenju ukrepi nanašajo na tiste občine, ki še vedno "tiščijo glavo v pesek". "S to novelo imamo pravzaprav priložnost in obvezo, da legaliziramo vsa romska naselja ter omejimo njihovo širjenje in jih končno posledično vključimo v prostor," je navedel Bakovič.
V omenjenem predlogu sicer pogreša določbo, na kakšen način zagotoviti plačevanje dobrin, ki bi jih občina morala zagotavljati, kot so plačilo porabljene električne energije, vode, odvoz smeti in drugo.
Meni, da bi lahko v novelo zapisali, da se za plačevanje teh obveznosti Romov obremeni njihova socialna pomoč oz. otroški dodatki brez njihovih soglasij, privolitev. "Če pa to ne nameravajo napisati, pa naj napišejo, da bo država zagotavljala plačevanje položnic," je jasen Bakovič.
Romi v Sloveniji živijo v dvajsetih občinah: Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogaševci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče.