Izboljšanje varnosti v romskih naseljih in njihovi okolici je mogoče doseči z izboljšanjem odnosov znotraj romske skupnosti ter med Romi in večinskim prebivalstvom, to pa s šolskimi programi ter z dialogom, je bilo slišati na današnjem posvetu. Kot problematično so izpostavili poslabšanje odnosov med Romi in javnimi ustanovami.
Posvet o varnosti v romskih naseljih so po podobnem srečanju v Murski Soboti tudi v Novem mestu pripravili Forum romskih svetnikov Slovenije, Zveza za razvoj romske manjšine Preporod, Urad za narodnosti in Zveza Romov za Dolenjsko.Predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je na dogodku dejal, da želijo, kljub temu, da stanje varnosti v novomeških romskih naseljih še ni tako hudo, z mislijo na poletna medromska obračunavanja opozoriti, da se medsebojni odnosi med romsko skupnostjo poslabšujejo, hkrati pa se poslabšujejo odnosi med Romi in zanje pomembnimi ustanovami, med katerimi je navedel centre za socialno delo, šole in zdravstvene ustanove. Izboljšanje teh odnosov pa je po Rudaševih besedah mogoče doseči s šolskimi programi oz. z zgodnjo socializacijo in adaptacijo romskih otrok.
Pri tem je za razliko Zveze Romov za Dolenjsko, ki je nasprotovala temu, da so v Novem mestu prvošolce romskega rodu v novem šolskem letu razporedili po več tamkajšnjih osnovnih šolah, to pohvalil in dodal, da se podoben ukrep v Murski Soboti izvedli že pred 40 leti in da se je pokazal za uspešnega.
Direktor Urada za narodnosti Stanko Baluh pa je opozoril na krepitev "antiromskega rasizma", ki se iz Evrope širi v Slovenijo, hkrati s tem pa se slovenska romska skupnost, namesto, da bi se odpirala, vse bolj zapira vase.
Ob tem je ocenil, da to ni prava pot. Ta je namreč v sodelovanju in njegovi krepitvi in tej "resnici je v Slovenji treba pogledati v oči". Romsko skupnost je tudi treba izzvati, da se odpre in začne dialog, je povzel.
Stanje v novomeških romskih naseljih je ocenil tudi inšpektor Policijske uprave Novo mesto Robert Zupančič. Stanje glede varnosti je dobro in vsekakor boljše, kot je bilo pred leti, hkrati pa je res, da v romskih naseljih prihaja občasno do določenih za okoličane motečih dogodkov, je dodal.
Policija se na vsakega od teh odzove in skuša skupaj z okoliškim prebivalstvom priti do rešitev. Med izstopajočimi varnostnimi problemi pa je Zupančič navedel le zadnje čase okrepljeno beračenje mladoletnih Romov v okolici novomeških trgovskih središč in zdravstvenega doma ter priložnostna kazniva dejanja.
Na povečano število incidentov, ki jih povzročijo romski obiskovalci, pa je opozorila direktorica novomeške bolnišnice Milena Kramar Zupan. Povedala je, da so se ti v slabem letu dni po odprtju novega urgentnega centra podvojili, kar 70 odstotkov pa so jih povzročili Romi.
Ti pogosto prihajajo v skupinah in zahtevajo takojšnjo obravnavo, navedla pa je tudi neprimerno vedenje, nadlegovanje, grožnje, zmerjanje in celo medsebojno obračunavanje, ki so ga Romi nadaljevali v bolnišničnih prostorih in pri katerih je morala posredovati tudi policija.
Novomeški romski svetnik Duško Smajek je ob očitkih romski skupnosti opozoril, da vseh Romov ne gre enačiti in da se tudi medsebojno pogovarjajo o tem.
Predsednik novomeške Civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec pa je v odzivu za novinarje povedal, da so prvo javno tribuno na temo sobivanja z Romi v Novem mestu pripravili pred trinajstimi leti, kljub večkratnim ponovitvam razprave pa zbliževanja med romskim in večinskim prebivalstvom ni. Za stanje je okrivil državo, ki bi po njegovem mnenju morala spremeniti socialno politiko do Romov in jim omogočiti zaposlitev, tako da bi se sami preživljali na pošten način.
Predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš
Direktorica SB Novo mesto Milena Kramar Zupan
Galerija
