S skupnim večernim srečanjem Regionalni razvojni dialog za Jugovzhodno Slovenijo je vlada v Novem mestu končala dvodnevni obisk te statistične regije. Ker gre za dokaj neenakomerno razvito območje, bo vlada storila vse za uravnoteženje njegovega razvoja, je poudaril premier Miro Cerar.
Župani, gospodarstveniki in drugi so na skupnem srečanju ob zaključku obiska vladnim predstavnikom zastavili številna vprašanja. Zanimalo jih je predvsem, kaj je z izgradnjo tretje razvojne osi, do kdaj bo na meji še ograja in kako reševati romsko problematiko. Po Cerarjevih besedah odstranitve ograje še ni mogoče pričakovati, saj je položaj takšen, da se na Bližnjem vzhodu znova nabirajo milijoni ljudi, ki želijo v Evropo.Drugi dan obiska je sicer vlada začela na Otočcu z delovnim posvetom o tem, kako zmanjšati razkorak v razvitosti znotraj jugovzhodne Slovenije. Ob tem je premier Cerar poudaril, da si vlada prizadeva za uravnotežen razvoj regije in da bo pomagala predvsem podhranjenim območjem.
Sicer pa so na posvetu poudarili, da ima jugovzhodna regija med vsemi slovenskimi regijami tretji najvišji BDP na prebivalca in drugo najvišjo povprečno neto plačo. Stopnja brezposelnosti je sicer nekoliko višja od državnega povprečja, a se je v zadnjem obdobju znižala. Območne gospodarske družbe pa so lani poslovale bolje kot v povprečju druge po državi.
Cerar je tudi opozoril, da jugovzhodna Slovenija ni enoten geografski pojem, hkrati pa tudi ni povsod enako razvita, saj so določena območja, kot je Pokolpje, ob tem, da je ožji del Dolenjske izjemno gospodarsko uspešen, močno podhranjena. Hkrati je ocenil, da tamkajšnji gospodarski razvoj šepa, zaposlenost pa je prenizka. Da bi vse to uredili, so pred vlado številni izzivi, je dodal.
Po vladnem posvetu se je Cerar v spremstvu ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič odpravil v Škocjan in Dobruško vas, kjer so jima predstavili reševanje romske tematike v tamkajšnji občini.
Ob tem je povedal, da se bo osebno zavzel za nadgradnjo infrastrukture v romskem naselju Dobruška vas in obljubil, da bo "napredek viden že v tem mandatu." Sicer je tudi opozoril, da pri reševanju romske problematike ni vse na vladi, ampak tudi na Občini Škocjan, "če ta ne bo sodelovala, pa mislim, da bomo naredili določene premike", je napovedal.
Cerar je obiskal še mokronoško podjetje M Tom, nato pa v novomeški avtomobilski tovarni Revoz obljubil podporo pri njenih novih projektih. Ob tem je izrazil začudenje, da tako ugledno podjetje težko dobi ustrezno delovno silo za nove projekte, kot je proizvodnja novega clia 4.
Med precej brezposelnimi kljub temu, da za delo v Revozovi proizvodnji ni potrebna posebna kvalifikacija, ni pravega motiva za zaposlitev, je poudaril in pristavil, da gre za zaskrbljujoč primer in da bo treba na območnih centrih zavoda za zaposlovanje poizvedeti, kaj se dogaja. Morda bo potrebno celo sprejeti kakšne ukrepe, je še dejal Cerar.
Predsednik vlade se je nato udeležil odprtja novega prizidka novomeškega srednješolskega centra, pri katerem je ministrstvo za izobraževanje sodelovalo z vložkom 2,5 milijona evrov, dan in regijski obisk pa končal z udeležbo na večernem razvojnem dialogu.
Med obiski, ki so za razliko prvega dneva, ko so premier, ministri in državni sekretarji obiskovali pretežno Kočevje, Ribnico in Belo krajino, potekali predvsem na Dolenjskem, je izstopalo tudi dopoldansko srečanje gospodarstvenikov z vladnimi predstavniki. Na vladni strani so se ga udeležili minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, državna sekretarka ministrstva za okolje in prostor Lidija Stebernak in državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar.
Počivalšek, ki je na srečanju predstavil ukrepe za izboljšanje gospodarskega okolja, je povedal, da so dolenjske gospodarstvenike in podjetnike zanimala predvsem vprašanja projekta in gradnje ceste tretje razvojne osi, ukrepi za spodbujanje gospodarstva, davčna reforma in okoljska ter delovnopravna zakonodaja.
Dolenjsko gospodarstvo je označil za izredno uspešno, o določenih podhranjenih območjih Pokolpja pa dodal, da ta ne dosegajo regijskega povprečja, zato bodo morali tam nadaljevati politiko spodbujanja podjetništva in storiti korake za zmanjšanje brezposelnosti.
Kot je povedal direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš, območni gospodarstveniki od vlade zahtevajo predvsem izboljšanje prometne infrastrukture, kar bi omogočila cesta tretje razvojne osi. Glede te so danes slišali spodbudne novice, povezane z dejansko gradnjo, ki naj bi jo z novomeškim odsekom od avtoceste do priključka za tovarno Revoz začeli leta 2019.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je povedal, da bo, če ne bo večjih zapletov pri oddaji javnih naročil, v letu 2018 pridobljeno gradbeno dovoljenje za prvi odsek ceste od Revoza. Takoj zatem sledi razpis za izbiro izvajalca gradnje, ta pa bi lahko potekala v letih 2019 in 2020.
Kot je Kordiš povzel, bi radi Dolenjci in Belokranjci izboljšave tudi pri železniški povezavi z Ljubljano, zavzemajo pa se tudi za boljšo oskrbo z elektriko, ki ne dosega potreb tamkajšnjega gospodarstva.
Sicer pa sta se na Dolenjskem mudila tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar in generalni direktor policije Marjan Fank, ki sta se ob obisku novomeške policijske uprave policistom zahvalila za uspešno delo in napore, ki so jih preteklo jesen v času migrantske krize vlagali v obvladovanje razmer na terenu.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se je na Upravni enoti Novo mesto srečal z načelniki upravnih enot Črnomelj, Novo mesto, Kočevje, Ribnica, Metlika in Trebnje. Ti so med drugim izpostavili statistiko zadev, ki jih obravnavajo, ter kadrovsko in finančno sliko. Koprivnikar se je v Šmarjeških Toplicah srečal še z regijskimi župani, razprava pa je tekla predvsem o problematiki povprečnin. Dotaknili so se tudi Strategije razvoja lokalne samouprave ter predlogov za izboljšanje poslovnega okolja in občinskega povezovanja.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je v Črnomlju sestala s tamkajšnjo županjo Mojco Čemas Stjepanovič in predstavniki bližnje bioplinarne. Pri pogovorih glede ukrepanja zaradi neznosnega smradu, ki se od tam širi po Črnomlju, so se dogovorili, da bodo na sestankih s predstavniki treh ministrstev, povezanih s problematiko, poskušali najti rešitev.
Na Dolenjskem se je mudila še ministrica za obrambo Andreja Katič, ki se je v Novem mestu srečala z županom Gregorjem Macedonijem, srečala se je tudi z vodstvom šentjernejskega podjetja Arex.
Sicer pa so na srečanju z Macedonijem med drugim govorili o reševanju prostorske problematike in se dogovorili za ustanovitev skupne delovne skupine, ki bi prve rešitve lahko pripravila do konca leta. Pri tem je ministrica opozorila, da je za rešitev prostorske problematike na segmentih, kot je romsko naselje Žabjak, nujno medresorsko sodelovanje. Leži namreč na ozemlju v lasti države in upravljanju obrambnega ministrstva, ki bi ta zemljišča preneslo na občino, ko bo ta sprejela prostorski načrt.
Ministra za kulturo Tone Peršaka, ki je v Novem mestu skupaj z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem obiskal osrednjo dolenjsko tovrstno ustanovo Knjižnico Mirana Jarca, so seznanili z načrti za končanje naložbe v njeno osrednjo stavbo, s čimer bi rešili prostorsko stisko, hkrati pa bi lahko knjižnica še bolj delovala kot prireditveni prostor.
Na Dolenjskem sta se mudila tudi minister za pravosodje Goran Klemečič in ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj, hkrati pa je ločene obiske opravilo več državnih sekretarjev.
Galerija
