Župani, gospodarstveniki in drugi predstavniki družbenega življenja v jugovzhodni regiji so na skupnem srečanju ob zaključku obiska vlade v tem delu Slovenije vladnim predstavnikom zastavili številna vprašanja. Zanimalo jih je predvsem, kaj je z izgradnjo 3. razvojne osi, do kdaj bo na meji še ograja in kako reševati romsko problematiko.
foto: STAPo besedah predsednika vlade Mira Cerarja odstranitve ograje na meji s Hrvaško še ni mogoče pričakovati, saj je položaj takšen, da se na Bližnjem vzhodu znova nabirajo milijoni ljudi, ki želijo v Evropo. Cerar je opozoril, da bo struktura teh ljudi v primeru novega begunskega vala drugačna, kot je bila lani, saj med čakajočimi ni družin z otroki, ampak gre predvsem za mlajše moške. "Če migranti pridejo na naše meje in hkrati Avstrija zapre mejo, se lahko zgodi, da se ustavijo pri nas, pri čemer si ob trenutnem razpoloženju težko predstavljam, da bi lahko zanje hitro našli dovolj zmogljivosti. Zato je pomembno, da na meji ohranimo nadzor," je dejal.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga je povedal, da trenutno v Turčiji na odhod proti Evropi čaka tri milijone ljudi. Ilegalni prehodi slovenske meje so sicer povečani, a v tem trenutku številke še niso zaskrbljujoče. "Vse obravnavamo na policijskih postajah in vračamo na Hrvaško," je dejal.
Črnomaljsko županjo Mojca Čemas Stjepanovič je zanimalo, ali drži podatek, da bo tunel čez Gorjance, ki bo v okviru 3. razvojni osi povezal Novo mesto in Belo krajino, zgrajen šele leta 2026. Zanimalo jo je tudi, ali lahko računajo na kakšno pomoč države pri obnovi Osnovne šole Loka, "ki se podira".
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je povedal, da bo, če ne bo večjih zapletov pri oddaji javnih naročil, v letu 2018 pridobljeno gradbeno dovoljenje za prvi odsek ceste od Revoza. Takoj zatem sledi razpis za izbiro izvajalca gradnje, ta pa bi lahko potekala v letih 2019 in 2020. "Vzporedno bodo tekle aktivnosti za izgradnjo drugega odseka s predorom pod Gorjanci do priključka Maline, pri čemer ocenjujem, da bi ga bilo mogoče dokončati nekje do leta 2022," je dejal.
Glede črnomaljske osnovne šole je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič povedala, da bo država skušala pomagati s sofinanciranjem, a opozorila, da so za sofinanciranje potrebni projekti.
Nekdanji poslanec Franci Kek je opozoril na romsko problematiko in ocenil, da se je vlada reševanja tega vprašanja lotila dobro. Cerar je zagotovil, da bo vlada ohranila "dosedanji tempo". "Ne bomo se zadovoljili samo s tem obiskom, kontejnerji za vodo, in pozabili na to, ampak bomo delali naprej," je zagotovil. Želijo si predvsem urediti status zemljišč, na katerih stojijo romska naselja, hkrati pa zagotoviti, da pravila veljajo enako za vse. Pri tem je pozval k sodelovanju tako župane kot krajane.
Podžupana občine Kostel Aljošo Beljana je zanimala nadaljnja usoda podružnične šole v Osilnici, ki ji je vlada letos zaradi pomanjkanja učencev odrekla financiranje. Ministrica Makovec Brenčičeva mu je odgovorila, da bo ministrstvo prihodnje rešitve iskalo v sodelovanju z občino in glede na demografske trende.
Cerar je sicer dvodnevni obisk v jugovzhodni regiji ocenil za uspešnega. Povedal je, da ima vlada resen namen, da prisluhne in priskoči na pomoč, tam kjer je to smiselno in potrebno, a dodal, da lahko vlada pomaga le, če lokalno okolje ve, kaj želi.
Galerija
