Na Dan žil v evropskih državah ozaveščajo prebivalstvo o pomenu zdravih žil. Bolezni žil so kronične bolezni, ki jih je v veliki večini mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa zaustaviti. Bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo. Povzročajo pa tudi velike družbene stroške.
Dan žil je vsako leto na tretjo sredo v mesecu marcu. Pri nas Dan žil obeležujemo sedmič. V tem času so v Društvu za zdravje srca in ožilja pripravili številne aktivnosti – naj spomnimo na večletno uspešno sodelovanje z Združenjem za žilne bolezni in na projekt Zdrave arterije.
Letošnji Dan žil (18. marec) bo nekoliko spremenjen. Zaradi znanega virusa ne bo tradicionalnih javnih prireditev po slovenskih mestih. V mesecu marcu v Posvetovalnici za srce, Dalmatinova 10, Ljubljana, poteka osveščanje o periferni arterijski bolezni, zakaj pride do nastanka žilnih oblog, svetovanje na temo tromboze in o zdravju žil. Obiskovalci prejmejo ustrezna zdravstveno informativna pisna gradiva, tistim, ki želijo, pa opravijo meritve gleženjskega indeksa in poslušanje stopalnih pulzov z Dopplerjem, meritve krvnega tlaka in srčnega utripa za ugotavljanje atrijske fibrilacije ter snemanje EKG.
Zdravje žil je zelo pomembno. Letos ob Dnevu žil govorimo predvsem o arterijskih anevrizmah in periferni arterijski bolezni (PAB).
Arterijske anevrizme so druga najpogostejša bolezen arterij (prva je mašenje žil zaradi aterosklerotičnih oblog in posledičnih krvnih strdkov). Arterijske anevrizme so žilne izbokline, ki grozijo z raztrganjem in notranjo krvavitvijo. O anevrizmi govorimo, ko se premer arterije poveča za vsaj 50 %.
Arterijske anevrizme so pogostejše pri moških, povezane so s starostjo, pri mlajših so pogosti genski vzroki. Anevrizme pospešujeta predvsem kajenje in visok krvni tlak. Najpogostejše so anevrizme trebušne aorte, nekoliko redkejše so anevrizme prsne aorte, redkejše pa anevrizme velikih arterij v trebušnih organih, spodnjih okončinah in možganih. Večina anevrizem ne predstavlja resne nevarnosti za raztrganje. Anevrizme je treba redno spremljati z različnimi diagnostičnimi metodami. Anevrizme zdravimo klasično kirurško ali znotrajžilno.
Periferna arterijska bolezen (PAB) prizadene predvsem spodnje okončine, redkeje pa tudi zgornje. O tej bolezni so že večkrat govorili na novinarskih konferencah in je pri nas že precej bolj prepoznana. Že dve leti izvajajo projekt ozaveščanja o PAB s projektom Zdrave arterije. Pretočnost arterij preverjamo v prvi vrsti z merjenjem gleženjskega indeksa in tipanjem pulza na nogah.
Ob letošnjem Dnevu žil predvsem sporočajo, da imamo tudi v Sloveniji nova priporočila za zdravljenje PAB. Bolnikom, ki zaradi zožitev perifernih arterij težje hodijo ali ki so v preteklosti že imeli posege na žilju, nimajo pa povečanega nagnjenja h krvavitvam, priporočajo dvotirno protitrombotično zaščito z aspirinom in nizkimi odmerki rivaroksabana. Dvojna zaščita zmanjšuje umrljivost in varuje noge pred nastopom gangrene.