ales hojs bobo6 Svet24.si

Aleš Hojs pomotoma objavil zasebno sporočilo: ...

mandarine Svet24.si

Pri nas prijavili hrvaške mandarine, ki so ...

čaj, pitje čaja Svet24.si

Čaji, ki preženejo nespečnost, prehlad, ...

janez jansa ek Reporter.si

Zakaj Janša ne pove, kaj zameri evropskima ...

Dikaucic-interpel Necenzurirano

Vladavina lopovov #kolumna

mačke, mačka Odkrito.si

Končno! Znanstveniki so potrdili, da so vse ...

anamarija lampic Ekipa24.si

JO PREPOZNATE? Anamarija Lampič JEMLJE DIH! Naša...

Kultura Zidani Most

Pred cerkvijo v Loki odkrili kip Alojza Rebule

Piše: STA

Čas objave:
22.08.2021 12:12

Pred župnijsko cerkvijo sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu so dopoldan odkrili doprsni kip Alojza Rebule, ki je delo Zorana Pozniča. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, minister za kulturo Vasko Simoniti in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch.

Kip akademika in pisatelja Rebule, "zamejskega Slovenca s Tržaškega, ki je vse svoje življenje ostal zvest maternemu slovenskemu jeziku in slovenski identiteti", je postavljen pred župnijsko cerkvijo sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu, saj je to rojstni kraj njegove žene Zore Tavčar, kjer je Rebula preživel zadnja leta življenja. Pred odkritjem in blagoslovom kipa je bila tudi maša, ki jo je vodil kardinal Franc Rode.

Pisatelj in prevajalec Alojz Rebula se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Trstu. Med letoma 1936 in 1940 je obiskoval italijansko klasično gimnazijo v Gorici in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v Vidmu, kjer je tudi maturiral. Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu.

Sodil je med redke predstavnike slovenske literature v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje. Njegov pisateljski opus obsega črtice, novele in romane s tematiko umetnosti, slovenske narodne usode na Tržaškem ter refleksivno dnevniško in potopisno prozo. Svoj prvi roman Devinski sholar (1954) je napisal za Literarne vaje slovenskih šol na Tržaškem.


Med njegova najznačilnejša dela sodijo romani Senčni ples in V Sibilinem vetru, Divji golob in Jutri čez Jordan in zbirka meditacij Gorje zelenemu drevesu. Veliko Rebulinih knjig je izšlo pri založbi Mladika, med njimi Cesta s cipreso in zvezdo, Previsna leta, dnevnik Iz partiture življenja (1977-1981) in Nokturno za Primorsko. Za slednjega je leta 2005 prejel tudi kresnika. Več njegovih del je prevedenih v tuje jezike.

Rebula je ustvarjal domala do zadnjega. Leta 2017 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšel njegov roman Korintski steber, v katerem se je posvetil vlogi slovenskega krščanskega socializma med vojnim dogajanjem. Od leta 2009 je bil redni član SAZU, in je prevajal latinsko, grško in italijansko književnost. Bil je tudi prevajalec antičnih besedil in Svetega pisma ter dejaven publicist, med drugim je redno objavljal v tedniku Družina.

Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado za literarni opus. Večkrat so ga nagradili tudi v Italiji. Predsednik Giorgio Napolitano ga je leta 2012 imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo, leta 2017 pa sta z Zoro Tavčar prejela častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo.

Ob 90-letnici mu je predsednik Borut Pahor izročil zlati red za zasluge za izjemen prispevek k uveljavljanju slovenskega jezika, kulture in slovenstva v zamejstvu, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila najvišje cerkveno priznanje - odličje sv. Cirila in Metoda. Umrl je 23. oktobra 2018, v 95. letu starosti.