V Sevnici želijo, da bi cesta tretje osi občinsko središče bolje povezala z državo, Mokronožani pa bi jo nekoliko prestavili, pri čemer so za kompromis. Vodja sektorja za investicije Direkcije RS za infrastrukturo Tomaž Willenpart meni, da bi z Mokronožani tega lahko dosegli, Sevničani pa bodo svoje pripombe načrtovalcem ceste posredovali pisno.
Župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver je po javni obravnavi z razgrnitvijo študije variant s predlogom najustreznejše izpeljanke sredinskega dela ceste tretje razvojne osi od Celja do Novega mesta, ki sta ju ministrstvi za okolje in prostor ter za infrastrukturo v Mokronogu pripravili včeraj, povedal, da so predstavnikom ministrstev predlagali, da bi cestno traso med Tržiščem in Otočcem z območja občin Škocjan in Šmarješke Toplice premaknili bolj zahodno.Predlagali so tudi, da naj bi prednostno optimizirali cesto Sevnica-Mokronog-Trebnje z vsemi potrebnimi obvozi in zunajnivojskimi križanji. Maver je še dodal, da so se pri teh predlogih povezale občine Sevnica, Mokronog-Trebelno, Šentrupert, Mirna, Trebnje in Šmarješke Toplice, pri teh pa so ob sodelovanju cestnih načrtovalcev pripravljeni tudi na določen kompromis.
Vodja sektorja za investicije na direkciji Willenpart, ki je omenjene predloge označil kot korektne, pa je dejal, da bo treba med pripombami občin in med tem, kar lahko ponudijo, doseči kompromis. Podobno je napovedal tudi za pripombe, ki jih pričakujejo na drugih predstavitvah.
Eno od teh so v torek zvečer pripravili v Sevnici, kjer je tamkajšnji župan Srečko Ocvirk poudaril, da krajani in sevniški svetniki predlagajo, da bi omenjeno cestno traso speljali bližje temu občinskemu in hkrati največjemu gospodarskemu središču med Celjem in Novim mestom.
Predlagana najustreznejša izpeljanka namreč po njihovem mnenju ni optimalna, Občina Sevnica pa bo svoje predloge cestnim načrtovalcem posredovala pisno. Sicer pa Sevničani cesto tretje osi nestrpno pričakujejo, je še povedal Ocvirk.
V Posavju in na Dolenjskem do Novega mesta naj bi po najustreznejši inačici cesto tretje razvojne osi od Radeč speljali do priključka Šentjanž, pri Tržišču naj bi se navezala na cesto Boštanj-Mokronog in se po dolini Tržiškega potoka nadaljevala do priključka Laknice.
Naprej naj bi zavila proti Zburam, pred koncem trase je predviden še priključek Šmarješke Toplice, končali pa naj bi jo z razcepom Otočec oz. s tamkajšnjo navezavo na dolenjsko avtocesto. Na 31,3-kilometrskem odseku Radeče-Otočec predvidevajo en razcep, šest priključkov, štiri predore, 12 viaduktov in en most.
Celotna trasa pretežno novozgrajene dvopasovnice s hitro cesto od Celja do Novega mesta naj bi bila dolga nekaj več kot 57 kilometrov, zanjo je predvidena tudi morebitna širitev v štiripasovnico.
Javne razgrnitve poteka sredinskega dela ceste tretje razvojne osi od Celja do Novega mesta so do zdaj pripravili v Žalcu, Celju, Radečah, Laškem, Mokronogu in Sevnici. V četrtek ju bodo pripravili v občinah Škocjan in Šmarješke Toplice ter še v torek, 25. oktobra, v novomeški občini.
Enomesečna javna razprava sicer poteka do 4. novembra. Gradivo je razgrnjeno tudi na spletni strani ministrstva za okolje in prostor.