stojnice, belvedere Svet24.si

Foto: Prodajalci okupirali istrske ceste, stojnice...

mladič srne trava Svet24.si

Foto: Za varnost živali na travinju je mogoče ...

1701200126-dsc6052-01-1701200060836 Necenzurirano

Konflikt interesov? Nov zakon po željah glavnega ...

peter gregorcic sr Reporter.si

Peter Gregorčič igra Janševo igro: glavni cilj ...

anamarija lampic nico gross af Ekipa24.si

Slovenska zvezdnica z ostro kritiko smučarske ...

Resno? Je on tisti, zaradi katerega bo planet uničen? Odkrito.si

Nas bo Elon Musk pokončal?

parfumi Ekipa24.si

Kamera ujela znanega in uglednega slovenskega ...

Novice Podsreda

FOTO: Čudoviti čebelar v Kozjanskem parku

Piše: Javni zavod Kozjanski park, Dušan Klenovšek

Čas objave:
13.05.2020 08:32

Po 20. aprilu se je začel vračati iz prezimovanja eden naših najbolj pisanih ptičev – čebelar (Merops apiaster). Že od leta 1985 ga spremljajo v najstarejši kontinuirani gnezdilni koloniji v peskokopu Župjek pri Bizeljskem. Zaradi atraktivnosti ptice in možnosti nemotečega opazovanja je lokacija opremljena z informativnimi tablami ter opazovalnico.

Merops apiaster,peskokop Bizeljsko,2020_05_05 (7).JPG
Merops apiaster,peskokop Bizeljsko,2020
Foto: Dušan Klenovšek

O ČEBELARJU
Čebélar ali legát je ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji. Ime izvira iz načina prehrane, saj jé čebele in druge velike žuželke (kačje pastirje, metulje, hrošče, škržate …), ki jih spretno lovi v zraku. Velik je od 27 do 29 cm, razpon peruti ima od 44 do 49 cm.
Peskokop Župjek pri Bizeljskem je bila dolga leta edina znana lokacija gnezdenja v Sloveniji. Po pripovedovanju domačinov (Vlado Balon) čebelarji kontinuirano gnezdijo tam že od leta 1984. 

Merops apiaster,peskokop Bizeljsko,2020_04_28 (27).JPG
Merops apiaster,peskokop Bizeljsko,2020
Foto: Dušan Klenovšek

Letno gnezdi med 20 in 50 pari. Opazimo jih lahko še marsikje po Sloveniji (obrežje reke Reka, ob Muri, na Goričkem, na robu Krakovskega gozda, v gramoznicah Krško-brežiškega polja, ob Savi pri Ljubljani, v Halozah), vendar v manjših in nestalnih kolonijah. Po ocenah DOPPS-a (Atlas ptic Slovenije, 2019) letno gnezdi v Sloveniji med 40 in 150 pari. V Obsotelju skoraj tretjina in skupaj z bližnjim Posavjem več kot polovica. Prvotno so gnezdili le na erodiranih rečnih brežinah, kar je z urejanjem vodotokov postalo prava redkost. Tako ostanejo kot primerne lokacije odkopne stene gramoznic ter manjše vertikalne stene, ki so posledica urejanja krajine (npr. urejanje teras pri vinogradih, nastanku cestnih usekov). Zelo redko se zgodi, da gnezdo uredijo tudi na povsem ravnih golih površinah. Zaradi ogroženosti (pomanjkanje primernih gnezdilnih sten in hrane) je zavarovan v Sloveniji in celotni EU (tudi kvalifikacijska vrsta ekološkega omrežja Natura 2000). 

Merops apiaster,peskokop,Župjek,2020_05_08 (19).JPG
Merops apiaster,peskokop,Župjek,2020
Foto: Dušan Klenovšek

V Slovenijo se vrnejo čebelarji ob koncu meseca aprila. V prvih tednih izkopljejo v vertikalne stene 1–2 m dolge gnezdilne rove. Če se stari gnezdilni rovi niso preko leta porušili se naseli kar v njih. Pogosto začne par kopati več rovov, končata pa samo enega. Konec maja začnejo z valjenjem (4 do7 jajc), ki traja 24 dni, čemur sledi intenzivno hranjenje mladičev. Plen iščejo na območjih mozaične kulturne krajine ravnic nižinskih rek. Konec julija družine z mladiči že odletijo in se ob virih hrane (vodotokih) pomikajo proti tropski Afriki, kjer bodo prezimili.

gnezdišče čebelar,fotoopazovalnica,2020_05_11 (2).JPG
Gnezdišče čebelarja
Foto: Dušan Klenovšek

OPAZOVANJE, FOTOGRAFIRANJE ČEBELARJA 

Obdobje hranjenja mladičev je najbolj primerno za opazovanje, zlasti ob vročih in soparnih dnevih, ko oba starša prinašata v kljunih hrano. Obvezna je uporaba teleobjektivov (zoom-ov) in maskiranja (obleka ali šotor). Prvo pravilo je, da človek s svojo prisotnostjo v bližini gnezdišča ne moti poteka gnezdenja in hranjenja mladičev. V primeru motenja se moramo takoj odstraniti.

Merops apister,luknje,peskokop Bizeljsko,2020_03_05 (36).JPG
Merops apister,luknje,peskokop Bizeljsko,2020
Foto: Dušan Klenovšek

ČEBELAR V KOZJANSKEM PARKU V LETU 2020
Letos so se prvi čebelarji vrnili 24. aprila, opazovali pa smo jih tudi v preletu, npr. med izvajanjem varovanja Clusijevega svišča na Lovrencu. Pred njihovim prihodom so na lokaciji v peskokopu Župjek izvedli dela, ki bodo omogočila obiskovalcem lažje opazovanje, čebelarjem pa izboljšalo njihov habitat.

Prostor med gnezdilno steno in opazovalnico so ob pomoči lokalnega podjetja AGRAD očistili lesne zarasti in splanirali, da bodo lažje tekom leta kosili/mulčali zarast. Vsa dela so bila izvedena v soglasjih Zavoda RS za varstvo narave in nadzornika rudarjenja (Georudeko). Tako so:
• odstranili invazivne zelnate (ambrozija, orjaška in kanadska zlata rozga) in lesne (robinija) vrst ter izravnali teren, da bo tekom vegetacijske dobe mogoče sprotno odstranjevanje teh vrst,
• izboljšali habitat za prehranjevanje čebelarjev.
• olajšali pogled iz opazovalnice do gnezdilne stene.

Ob tem so uredili še prikrit prostor iz katerega bo možno fotografirati čebelarje. Iz izkušenj preteklih let namreč vedo, da lokacijo vsako leto obišče veliko fotografov, tako domačih kot tujcev. Dostop in uporaba je omogočena le ob upoštevanju naslednjih pogojev:
• dostop od opazovalnice do »fotoopazovalnice« je mogoč le za namen fotografiranja,
• dostop je časovno omejen – vanj moramo priti do 6.ure zjutraj in ga moramo zapustiti do 9. ure dopoldan,
• fotografi morajo svoj prihod sporočiti preko e-sporočila nadzorniški službi Kozjanskega parka,
• med fotografiranjem ne smemo z glasovi ali izstopanjem motiti aktivnosti čebelarjev.
Uporabo fotoopazovalnice in njen vpliv na čebelarje bodo preverjali z videonadzorom in dnevnim nadzorom njihovih naravovarstvenih nadzornikov. Poleg tega določen nadzor izvajajo tudi lokalni prebivalci. V kolikor bi se izkazalo, da fotografiranje kakorkoli moti aktivnost čebelarjev, ga bodo nemudoma prekinili.

Merops apiaster,peskokop,Župjek,2020_05_08 (21).JPG
Merops apiaster,peskokop,Župjek,2020
Foto: Dušan Klenovšek

V preteklih letih so na območju peščenih vinorodnih gričev med Bizeljskem in Pišecami odkrili manjšo kolonijo v Dednji vasi, letos tudi na obrobju Pišec. V naslednjih letih bi radi na območju peskokopa uredili še večjo mlako z vodnim rastlinjem. Želja je tudi urediti infocenter – po možnosti v imitaciji čebelarjevega rova (oziroma repnice). Konec koncev je Občina Brežice silhueto čebelarja uporabila na obcestnih tablah na mejah občine. Pa ga mnogi lokalni prebivalci žal sploh ne poznajo.