denis-avdić Svet24.si

FOTO in VIDEO: Denisu Avdiću voščili tudi dve ...

opica tamarinka Svet24.si

Skrivnostna izginotja in smrt v živalskem vrtu

sova, rusija, vohunjenje Necenzurirano

Skrivnost stavbe, kjer je bil štab ruskih vohunov

plavajoce mobilne hise ljubljanica-pl003 Reporter.si

Jankovićevi stari znanci so se omastili: bivša ...

Igor E Ekipa24.si

Sramota na nacionalki! Izkušenega Berganta ...

barbara-vidovič Odkrito.si

Barbara Vidovič: »Imam najlepši poklic na svetu!«

luka doncic Ekipa24.si

Lukaaaaa! Dončić po poškodbi z neverjetnim ...

Novice

Dojenje kot vrednota za prihodnost otrok

Piše: R.K.

Čas objave:
08.11.2022 11:24

Novomeška občina je v okviru projekta ’Dojenju prijazno mesto’ prejela posebno priznanje za dosežene rezultate na področju spodbujanja dojenja.

UNICEF Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja si s projektom ’Dojenju prijazno mesto’ prizadevata za vzpostavitev dojenju prijaznega okolja v občinah. Občini Slovenj Gradec in Mislinja sta kot prvi v Sloveniji prejeli naziv ’Dojenju prijazno mesto’. Občina Novo mesto, ki je na dobri poti do pridobitve naziva, pa je prejela posebno priznanje za dosežene rezultate na področju spodbujanja dojenja.

dojenju-prijazno-mesto
Dojenju prijazno mesto
UNICEF Slovenija

“Dojenje prinaša številne prednosti za dojenčka in doječo mater. Dojeni otroci primerneje rastejo in pridobivajo telesno maso, so manj bolni in imajo boljši nevrološki razvoj. Edinstvena sestava ženskega mleka, ki vsebuje dejavnike proti okužbi in vnetju skupaj z kožnim stikom pri dojenju, zagotavlja optimalno zdravje, ščiti pred vplivi okolja in spodbuja razvoj otrokovega imunskega sistema.” je povedala prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. spec. pediat., IBCLC, predsednica NOSD. “Ima pa tudi zdravstvene prednosti za doječo mater, saj imajo le-te manjšo možnost, da bodo zbolele za rakom jajčnikov ali dojk, ki sta dva od vodilnih vzrokov smrti pri ženskah. Dlje kot dojijo, manj zbolevajo za številnimi kroničnimi obolenji modernega sveta.”

Je pa dojenje tudi naložba v boljšo prihodnost družbe. Zaradi številnih zdravstvenih prednosti za mamo in dojenčka je povezano z nižjimi stroški zdravstvene oskrbe. Prav tako je dokazano, da imajo otroci, ki so dojeni, v primerjavi z nedojenimi, višji inteligenčni količnik IQ, kar lahko vpliva tudi na višji potencialni dohodek v prihodnosti. Po ocenah lahko povečanje IQ-ja za vrednost enega standardnega odklona pomeni 17-odstotno povišanje zaslužka v prihodnosti.

“Obstajajo trdni in neizpodbitni dokazi, da lahko vlaganje v dojenje rešuje življenja ter postavlja temelje za bolj zdravo in uspešno družbo. Vsak vloženi dolar v dojenje ustvari 35 dolarjev ekonomskega donosa,” je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija.

A čeprav je dojenje naravno, ni vedno enostavno. Številne družbe namreč ne uspejo ustrezno podpreti žensk pri dojenju, zaradi česar večina otrok po svetu ne more v celoti izkoristiti prednosti dojenja. Doječe družine se namreč ob prihodu domov (včasih pa že v porodnišnicah) srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja, ki jih nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice – bodisi doma, v lokalnem okolju ali na delovnem mestu, pa tudi v zdravstvenih organizacijah ter prek izpostavljenosti agresivnemu trženju mlečnih formul. “Zato doječe družine potrebujejo ustrezno podporo in pomoč s strani najbližjih, zdravstvenih delavcev, delodajalcev in širšega okolja. Prav to si prizadeva projekt Dojenju prijazno mesto,” je povedal Tomaž Bergoč.

V treh letih, odkar projekt deluje pri nas, s podporo Ministrstva za zdravje, ki ga sofinancira, so v njem sodelovale štiri občine – Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto in Kranj, v katerih prebiva skoraj 8 odstotkov prebivalcev Slovenije. Slovenj Gradec in Mislinja sta v tem času izpolnili vse kriterije projekta in kot prvi občini pri nas pridobili naziv Dojenju prijazno mesto.

Sodelovanje v projektu je bilo usmerjeno v strateški razvoj občine po meri doječih družin, ki vključuje vzpostavitev dojenju prijaznih okolij na javnih mestih in ustanovah, pa tudi v širjenja znanja in podpore delovanju v različnih ustanovah in podjetjih, spremljanje deleža dojenih otrok in evalvacijo zadovoljstva doječih mater.

Med drugim so bile občine deležne izobraževanj zdravstvenega osebja (v katerih je sodelovalo 80 % vseh zdravstvenih delavcev, ki imajo stik z materami in otroki: pediatrični oddelki,  ginekologi, zobozdravniki, itd.), lekarniškega osebja, zaposlenih v mestni upravi, ki imajo stik z materami, pa tudi različnih materialov in gradiv, ki ozaveščajo in spodbujajo dojenje ter opolnomočajo doječe matere (tudi na delovnem mestu), ter napotkov in navodil za vzpostavitev dojenju prijaznih okolij na javnih mestih in v ustanovah.

Na pravi poti tudi Občina Novo mesto

“S projektom Dojenju prijazno mesto tudi v Novem mestu izražamo podporo dojenju kot vrednoti za prihodnost otrok. Aktivnosti, ki smo jih do sedaj izvedli v Novem mestu, so podkrepitev vseh prizadevanj pediatrične stroke, da to naravno dejanje matere znova popularizira. Občina je k sodelovanju povabila tako Splošno bolnišnico Novo mesto s porodnišnico, Zdravstveni dom Novo mesto kot tudi vse lekarne, ki so se pozitivno odzvale in aktivno prispevale. Tako je sedaj doječim mamicam na voljo več kotičkov za dojenje, zdravstveno osebje se je dodatno izobrazilo s ciljem še bolj podpreti mamice pri dojenju, izobrazili smo tudi zaposlene na občini, vzpostavila se je skupina za svetovanje in podporo pri dojenju. Tudi v bodoče bomo redno izvajali promocijske kampanje z namenom opolnomočiti mamice za vztrajnost takrat, ko je potrebna,” je povedal Gregor Macedoni, župan mestne občine Novo mesto, ki je na dobri poti do pridobitve naziva Dojenju prijazno mesto, in je danes prejela posebno priznanje za dosežene rezultate na področju spodbujanja dojenja.

dojenju-prijazno-mesto
Dojenju prijazno mesto
UNICEF Slovenija

“Projekt je pomemben, ker nudi ustrezno podporo doječim družinam na področju celotnega mesta. Veseli nas, da so k sodelovanju v času trajanja programa pristopile štiri občine, ki so orale ledino na tem področju. Vsem sodelujočim in prejemnikom priznanj čestitamo za vloženi trud in napredek k bolj odprti družbi, ki ceni prednosti dojenja in ga prepoznava kot naložbo v prihodnost. Želimo si, da bi v prihodnje k sodelovanju pristopilo še več občin, z namenom opolnomočenja doječih mater in njihovih družin v različnih okoljih. Na tak način bomo lahko postopoma dosegli nacionalno zavedanje o pomenu dojenja kot najbolj naravnega začetnega načina prehranjevanja za zdravo družbo,” so povedali na Ministrstvu za zdravje.

Materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok za zdrav razvoj do 6 meseca starosti. UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata, da se z dojenjem začne že v prvi uri po rojstvu. V prvih šestih mesecih življenja je najboljše izključno dojenje, s katerim se ob uvajanje dopolnilne hrane nadaljuje vsaj do dopolnjenega 24. meseca starosti otroka. A v prvih šestih mesecih je na globalni ravni izključno dojenih le 44 odstotkov dojenčkov, kar še zdaleč ni dovolj za dosego globalnega cilja: 50 odstotkov do leta 2025.

V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo 7 mesecev, najdaljša poročana doba dojenja v raziskavi NIJZ iz 2019 je bila 26 mesecev. V Sloveniji imamo sicer visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, ki ga podeljuje NOSD. 90,2 odstotka dojenčkov je v prvih dneh in tednih dojenih. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je v Sloveniji malo – le 2-3 odstotke. Pogostnost dojenja pa se po odpustu iz porodnišnic hitro zmanjšuje. Tako je na primer dojenih le še 54,6 % šestmesečnih dojenčkov (izključno pa 5,5 odstotka) in 22,3 odstotka dvanajstmesečnih dojenčkov.

Statistični podatki glede dojenja iz pediatrične ambulante Novo Mesto za leto 2021 kažejo, da je bilo pri 871 obravnavanih otrocih do enega leta starosti 70,3 odstotka dojenih, 12,4 odstotka delno dojenih, 17,3 odstotka pa ni bilo dojenih.