Trinajstega julija leta 1941 je bila pod Suhim Vrhom na Travni Gori na Ribnico ustanovljena Ribniška četa, kot prva organizirana partizanska enota v Sloveniji.
75 letnico tega dogodka so danes počastili pred domom na Travni Gori, kjer so se zbrali številni člani borčevskih organizacij zahodne Dolenjske, spominsko svečanost pa so počastili tudi člani Primorskega Tigra. Slavnostni govornik je bil dramski igralec Ivo Godnič, sin Tigrovca Justa Godniča. Zbrane sta nagovorila tudi sodraški župan Blaž Milavec in Danilo Divjak, predsednik borčevske organizacije Ribnica, ki je pripravil daljši zapis o okoliščinah, v katerih je bila ustanovljena četa.Po kapitulaciji države SHS so v naše kraje 14. aprila 1941 prispeli prvi pripadniki italijanskih okupatorskih sil in tako so se skozi Ribnico celih 14 dni valile italijanske divizije. Ob začetku okupacije so vsi tisti, ki so bili okupatorju sumljivi ali pa jim okupator ni bil po godu, iskali zavetje v okoliških gozdovih. Tako so bili prvi prebivalci Male in Velike gore pripadniki organizacije TIGR. Te so po izdaji Marka Trinkausa v Lovšinovi koči na Bašlju 13. maja 1941 napadli Italijani in orožniki, ki jih je vodil orožnik Pišorn. Danilo Zelen je podlegel ranam, Ferdo Kravanja je bil ranjen in ujet, Anton Majnik pa ujet, vendar jim je ušel. Iz Makedonije je v Ribnico peš prišel Tone Černač, tudi pripadnik TIGR-a. Želel se je dobiti s svojimi tovariši in s pomočjo Kramarčkovih prišel v stik z Antonom Majnikom, ki je bil tedaj v Veliki gori. Tako je z Majnikom in Godničem postal eden prvih prebivalcev Velike gore v tistem času.
12. julija 1941 je ribniška partijska organizacija zasedala v največji tajnosti, saj je od Jožeta Arka – Pepčka, lesnega manipulanta, ki je bil sicer prevajalec pri Italijanih, dobili zaupno informacij, da Italijani pripravljajo aretacijo pomembnih rodoljubov. Med njimi so bili Jože Lovšin, Filip Tekavec, Janez Kmet in Anton Križmnan. Ti so se umaknili iz Ribnice v Veliko goro, kjer je bila nato 13. julija pod Suhim vrhom na Travni gori ustanovljena Ribniška četa, kot prva organizirana partizanska enota v Sloveniji. Prvi pripadniki čete so bili Filip Tekavec, ki je postal njen prvi komandir, Janez Kmet komisar, ostali pa so bili še Janez Lovšin, Anton Križman, Beno Frakelj, Peter Peterlin ter še dva partizana, ki ju je na Travno goro pripeljal Jože Šeško. Viri tudi navajajo, da je Šeško na Travno goro napotil še Andreja Handlerja, Darka Henigmana, Edija Petkovška in Tončka Kovačiča – Juriševiča. Tu so bili tudi Tone Černač, Just Godnič in Anton Majnik, ki pa kot pripadniki organizacije TIGR niso zaprisegli kot ostali pripadniki. Nekateri člani so se morali vrniti na svoje domove, kjer so nadaljevali širjenje vstaje. Četa je prisegla pred namestnikom poveljnika glavnega poveljstva dr. Alešem Beblerjem in okrožnim sekretarjem partije Jožetom Šeškom.
Četa je številčno rastla iz dneva v dan, tako da je na začetku septembra 1941 štela že 27 mož, ki so bili predvsem iz Ribnice, Dolenje vasi, Sodražice, Stare Cerkve in Kočevja. Oborožitev je bila v začetku slaba, saj orožje, ki so ga dobili iz doline, ni zadostovalo. Zato je Anton Majnik sklenil, da se četa opremi z orožjem organizacije TIGR, ki je bilo skrito v kleti in stopnišču posojilnice. Jože Zalar je s s svojim sinom Joškom vse to orožje skrivaj prenesel v Fajdigovo lopo pod Boncarjem, kjer ga je prevzela Ribniška četa. Ta je kmalu začela s svojim delovanjem. Podirali so telegrafske drogove, minirali železniško progo Grosuplje–Kočevje in napadli italijansko kolono. 25. septembra 1941 je zaseda ribniške čete napadla motoriste italijanske kolone na Jasnici in se nato umaknila preko Strmca proti Travni gori. Italijani so s svojih položajev tri ure s topovi obstreljevali to področje in to je prvi primer delovanja italijanskega topništva na partizane.
Proti koncu oktobra je Krimski polbataljon napadel Lož in se nato umaknil proti Travni gori. Italijani so s številnim vojaštvom obkolili to področje, kjer je v tistem času zapadel obilen sneg. Ribniška četa z napadom ni bila seznanjena, prav tako ne s povračilno akcijo Italijanov. V visokem snegu je naletela na italijansko zasedo na Travni gori in v tem spopadu izgubila dva moža. Zaradi vztrajnega sneženja in visokega snega je bilo gibanje partizanov oteženo, pomanjkanje ustrezne opreme in pričakovanje prihoda nove skupine partizanov s Krima pa je v vodstvu sprožilo odločitev za preboj v dolino in umik v ilegalo. Večina od njih se je zatekla v Ljubljano. Spomladi 1942 so se vključili v novonastale enote na Dolenjskem in Notranjskem.
Tudi TIGR-ovci, ki so imeli že izkušnje bojevanja, so odšli oziroma so jih razporedili na nove naloge. Majnik, ki je ostal v Veliki gori, je imel nalogo organizatorja upora in je deloval bolj kot aktivist in manj kot član ali pripadnik kakšne organizirane formacije.
Ribniška četa po obsegu ni bila niti številčna niti močno oborožena. Po napadu na Jasnici je glede na številčnost in aktivnost dobila naziv bataljon. Dejstvo je tudi, da vojaško ni bila dovolj izurjena in zmožna velikih vojaških akcij in napadov na sovražnika, saj si je šele pridobivala izkušnje. Pomembno pa je, da je delovala na domačem območju in obrambno vzgojno vplivala na prebivalstvo in dokazala, da se je upor proti okupatorju začel.
Utrinke občutka in trpljenja ljudi oziroma borcev čete je iz knjige Staneta Semiča Dakija prebral Ivo Godnič, kot slavnostni govornik pa se ni obregnil niti preteklosti biti sedanjosti. Dogodek je spremljal tudi kulturni program.
Danilo Divjak o preteklosti
Ivo Godnič o poti Ribniške čete
Galerija
