Med izzivi novomeške Komunale, ki s pitno vodo ob Mestni občini Novo mesto oskrbuje še sedem okoliških občin, sta največja zagotavljanje zadostnih količin in iskanje dodatnih vodnih virov, je ob 120-letnici novomeškega vodovoda navedel njen direktor Bojan Kekec. Njen glavni cilj je sicer, da ohrani kakovost vodovodne pitne vode, je dodal.
Glede na to, da je osnovna infrastruktura z najsodobnejšo tehnologijo za zanesljivo zagotavljanje neoporečne pitne vode urejena, je glavni cilj novomeške Komunale, da ohrani kakovost vode, da bdi nad vodovarstvenimi območji in da išče dodatne količine vode, ki jih bosta potrebovali regija, gospodinjstva in tamkajšnja industrija, je na današnji novinarski konferenci dejal Kekec.
Osnovno študijo o regijski potrebi z vodo so že izdelali. Na glavnem črpališču na Jezeru pri Šmarjeških Toplicah je možno priti še do dodatnih količin, v zaledju Gorjancev oz. Javorovice so tudi še določene količine neizkoriščene vode, dolgoročno pa kot možen vodni vir preostane le še vrtanje do večjih zemeljskih globin.
Ker se veliko mest po svetu s pomočjo sodobne filtracijske tehnologije s pitno vodo oskrbuje iz rek, se kot dolgoročna rešitev pojavlja tudi ta možnost. A do tega na območju novomeške Komunale, ki se oskrbuje iz kakovostnih vodnih virov, še naj ne bi prišlo več desetletij, je še zagotovil Kekec.
Po podatkih vodje vodooskrbe novomeške Komunale Istoka Zorka je bilo v zgodovini novomeškega vodovoda več mejnikov. Prvi leta 1903, ko je Novo mesto dobilo vodovod Novo mesto-Stopiče z vodo izpod Gorjancev, in s tem prekinilo večstoletno oskrbo z osrednjim mestnim vodnjakov na Glavnem trgu, v katerega so vodo črpali neposredno iz Krke.
Drugi mejnik je prišel leta 1953, ko so Novomeščani podgorjanski vodovod prenovili in napeljali širši azbestno-cementni cevovod. Zgradili so še vodohran na Težki vodi. Naslednji mejnik je z zgraditvijo vodarne, črpališča Jezero in dodatnega vodovoda do Novega mesta sledil leta 1974. Mestu pa so takrat zagotovili zadostne vodne količine.
Četrti mejnik je nastopil leta 2017, ko so začeli projekt hidravličnih izboljšav, med katerim so zamenjali celoten azbestno-betonski cevovod in rešili problematiko kakovosti pitne vode na obeh vodnih virih, v Stopičah in na Jezeru.
Zorko je še povedal, da je novomeški vodovodni cevovod, ki je leta 1903 meril skupaj 10 kilometrov, v 120 letih prerasel v skupaj nekaj več kot 900-kilometrsko javno vodovodno omrežje.
Po podatkih Komunale Novo mesto ima ta na svojem območju 19.800 vodovodnih priključkov in 63.000 uporabnikov. Upravlja 19 vodovodnih sistemom, 88 vodohranov in 46 črpališč. Lani so načrpali skoraj 5,3 milijona kubičnih metrov vode. Vodooskrbno pokrivajo Mestno občino Novo mesto in občine Šmarješke Toplice, Šentjernej, Mirna Peč, Žužemberk, Straža, Škocjan in Dolenjske Toplice.