Skupina Belokranjcev, med katerimi sta tudi dva poslanca ZL, od varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer znova zahteva, naj na ustavno sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti dela zakona o nadzoru državne meje ter naj vladi posreduje predlog za odstranitev ograje iz rezilne žice na slovensko-hrvaški meji.
Pod pobudo so podpisani Stanko Štrajn, Dušan Plut, Božidar Flajšman, Peter Črnič in poslanca ZL Matjaž Hanžek in Violeta Tomič. Kot so povedali v današnji izjavi za medije, so zahtevo za presojo ustavnosti in predlog vladi za odstranitev žičnate ograje Nussdorferjevi posredovali že v začetku decembra.A kot ugotavljajo, varuhinja na ustavno sodišče še ni vložila zahteve za presojo ustavnosti osmega člena zakona, ki določa, da lahko policija postavi tehnična ali druga sredstva za opravljanje nadzora državne meje ali preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Prav tako ugotavljajo, da Nussdorferjeva še ni posredovala vladi predloga, naj odstrani že postavljene ograje iz rezilne žice in preneha z nadaljnjim kršenjem človekovih pravic.
Zato menijo, da varuhinja ne izpolnjuje zakonskih dolžnosti, zaradi česar ugotavljajo, da "ste za grobo kršenje temeljnih človekovih pravic v Sloveniji soodgovorni, ker preprečujete presojo ustavnega sodišča, kot edinega pristojnega organa za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov v Sloveniji".
Ob tem poudarjajo, da presoja ustavnosti ni pristojnost varuha, temveč je njegova dolžnost, da vedno, kadar je izkazana verjetnost kršenja človekovih pravic, nemudoma z vložitvijo zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti zagotovi pravno varstvo človekovih pravic pred ustavnim sodiščem.
Direktor razvojno informacijskega centra Bele krajine Črnič je v izjavi za medije pojasnil, da je sicer vlada v veliki večini že odstranila rezilni del žice ob Kolpi, a so ostali so stebrički in nosilne žice. V kampih in kopališčih ob Kolpi pa so namesto žice postavili panele. Tako zahtevajo popolno odstranitev žice, saj ovira dostop do Kolpe, oviralo bo vzdrževanje bregov Kolpe in v toplejših mesecih povzročilo gospodarsko škodo tem območju zaradi izpada turistov.
Ob tem podpirajo tudi zahteve Kostelcev in Istranov po odstranitvi ograje z njihovega območja. Prepričan je, da obstajajo bolj humani in boljši načini nadzorovanja meje.
Tam, kjer je odstranjena žičnata ograja, pa so po njegovih navedbah ostale na tleh žičke, s katerimi so pritrjevali žičnato ograjo. To je, kot opozarja, zelo nevarno za živino, ki se tam pase. Prav tako je bilo po njegovih navedbah poškodovanih ogromno poti in cest ob Kolpi.
Dušan Plut pa je meni, da je postavljanje žičnate ograje posledica popolnega razpada migrantske politike EU in vrednostnega sistema, na katerem je EU zasnovana. Kot opozarja, je EU sopovzročitelj begunske krize "s popolnoma napačnimi egoističnimi kapitalsko zasnovanimi vojaškimi posegi na področju Severne Afrike in Bližnjega vzhoda".
Po njegovem mnenju je neodgovorno, da se breme begunske krize neenakomerno razdeljuje po svetu in v okviru Evrope. Če se ne bodo odpravili temeljni vzroki za begunstvo, to je radikalno zmanjšanje razlike po premoženju med državami sveta, odprava revščine in odprava vzrokov podnebnih spremembe, se bo Evropa v prihodnje soočala z desetinami milijonov beguncev. Zato meni, da je sedaj čas za nov razvojni plan za Severno Afriko in Bližnji vzhod.
Stanko Štrajn o pobudi varuhinji
Galerija
