IMG-20240429-WA0004 Svet24.si

Foto: Za 30-letnega gornika na območju Šipkovega...

kresovanje, križe 2023 Svet24.si

Bo vreme zdržalo do kresovanja?

1683742182-dsc7277-01-1683742078866 Necenzurirano

Šest ustavnih sodnikov razkrilo dodatne ...

bogovic tomc zver Reporter.si

Skrivajo premoženje: razkrivamo nepremičnine, ki...

Celje Krznar Ekipa24.si

Kapo dol! Te besede Damirja Krznarja odmevajo! ...

Alya 2 Njena.si

Alya: 'Vsi pravijo Alya kdaj bo otroček'

Celje Krznar Ekipa24.si

Kapo dol! Te besede Damirja Krznarja odmevajo! ...

Novice Ribnica

Stranpoti slovenske samostojnosti še v času Demosove vlade

Piše: Radio Krka

Čas objave:
23.04.2016 12:10

Ali Žerdin se je kot novinar s Francetom Bučarjem prvič pogovarjal sredi osemdesetih let, ko je imel njegov portretiranec še status državnega sovražnika številka 1. Tine Hribar je v tistem obdobju s Francetom Bučarjem sodeloval v uredništvu Nove revije in pri snovanju »pisateljske ustave«.

Poti profesorja Bučarja, profesorja Hribarja in Alija Žerdina so se križale v Odboru za varstvo človekovih pravic leta 1988, ko so vsi trije sedeli v kolegiju tega civilnodružbenega gibanja. Profesor Bučar je bil najstarejši član kolegija, Tine Hribar nekje vmes, Ali Žerdin pa najmlajši. Profesor Bučar in Tine Hribar sta leta 1990 sodelovala tudi pri pisanju sedanje slovenske ustave; dr. Bučar je bil predsednik ustavne komisije, dr. Hribar pa član odbora, ki je v Podvinu pripravljala uradni osnutek ustavnega besedila. Dr. Hribar sodi med tiste stratege slovenskega osamosvajanja, ki so se 1. maja 1990 zbrali na kosilu pri Francetu Bučarju, kjer so skicirali dva osamosvojitvena načrta; predvideli so tudi plebiscitarno odločanje o slovenski osamosvojitvi. Ali Žerdin je eden od kronistov tega obdobja.

O knjigi Alija Žerdina o Francetu Bučarju in stranpoti slovenske pomladi ter letih po osamosvojitvi v luči 25 letnice praznovanja samostojnosti, je v skednju Škrabčeve domačije tekla beseda , ki sta jo pletla Ali Žerdin in Tine Hribar. Bučarjeva neprecenljiva vloga je bila, da je znal povezovati ljudi in ideje, sedanjost in prihodnost, sta poudarila v pogovoru. Tine Hribar pa je izrazil bojazen, da bomo četrt stoletja samostojnosti praznovali razdeljeni, na njihove in naše. Dotaknil se je geneze razklanosti kmalu po formiranju prve demokratične vlade.
Hribar je poudaril, da se je nit osamosvojite dokončno izgubila v času, ko je takratni prednik vlade dr. Janez Drnovšek dopuščal, da se uveljavljajo ne le politični ampak predvsem ekonomski interesi posameznikov in skupin. Meni tudi, da se bodo izrazita ideološka nesoglasja umirila, saj radikalni desnici, in ostankom komunistične ideologije počasi jemlje sapo.

Tine Hribar o razdoru po osamosvojitvi


Tine Hribar o prihodnosti