franci kek Lady

Petru Vilfanu je dal banano

steven-tyler Svet24.si

Sodnik zavrnil tožbo proti Stevenu Tylerju

1711036296-dsc9299-01-1711036248215 Necenzurirano

Od Žuglja do Žaklja: ko zloraba institucij ...

drama prenova-pl Reporter.si

Namesto države bo služil zasebnik: 2,55 milijona...

soudani hilal gw Ekipa24.si

Ojoj! Kaj je zgrešil veliki zvezdnik Maribora, ...

rudi-mlakar Njena.si

Rudi tudi v zunanjem svetu vse bolj priljubljen

doncic Ekipa24.si

Bo igral? Navijači Dallasa v skrbeh zaradi ...

Novice Brestanica

V Brestanici opazili orjaški dežen

Piše: Radio Krka/wikipedia

Čas objave:
10.07.2015 12:23

Iz Brestanice so okoli 10. ure obvestili brežiški Regijski center za obveščanje, da so opazili orjaški dežen. Gre za zelo strupeno rastlino.

Orjaški dežen (znanstveno ime Heracleum mantegazzianum) je strupena kobulnica, ki lahko zraste od dva do štiri metre v višino. Izvira s Kavkaza in srednje Azije. V Evropo so ga prinesli kot okrasno trajnico. Zanimiva je zaradi velikih listov in orjaških kobulastih socvetij.

Njena zasaditev ima vsaj dva nezaželena učinka, in sicer se s pomočjo krilatih plodov širi z vrtov v okolico, kjer se lahko ustali in oblikuje velike, težko prehodne sestoje, je pa tudi zelo strupena.

Strupen rastlinski sok orjaškega dežena vsebuje furanokumarine in na koži, ki je izpostavljena soncu, povzroča pekoče in boleče izpuščaje. Ti se pogosto razvijejo v trdovratne mehurje, ki se zelo počasi zdravijo. Rastlinski sok, ki zaide v oči, pa lahko povzroči začasno ali celo trajno slepoto.

V Sloveniji poleg orjaškega dežena uspevajo še domorodne vrste deženov; med njimi je splošno razširjen navadni dežen. Domače vrste so bistveno manjše, od orjaškega dežena pa se razlikujejo tudi po nazobčanosti listov ter dlakavosti listnih pecljev in stebel.

Orjaški dežen prištevamo med tujerodne invazivne rastlinske vrste. K nam so ga prinesli s Kavkaza. Orjaški dežen povzroča nevšečnosti v več evropskih državah.

V Sloveniji so do zdaj zabeležili le nekaj rastišč te strupene rastline v naravi. Najbolj znano je rastišče v bližini ljubljanskega botaničnega vrta, kjer gre že za precej velik sestoj, znani pa so tudi podatki iz okolice Gorenje Blato, Maribora, Kočevja in Bleda, še piše na wikipedii.