V Ivančni Gorici je potekala 11. seja predsedstva SOS. Županje in župani so obravnavali črpanje evropskih sredstev za potrebe občin, problematiko razdeljevanja deleža omrežnine za vodo med občinami ob skupnih investicijah v vodovodno omrežje, deklaracijo o načelih strpnosti ter vzpostavitev slovenske turnokolesarske poti.
(Foto: ivancna-gorica)
Županje in župani so obravnavali možnosti za črpanje evropskih sredstev za potrebe občin
in dogovor za razvoj regij v tekoči evropski perspektivi. S strani Službe Vlade Republike
Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko se je seje udeležil tudi mag. Bojan
Suvorov, direktor urada za kohezijsko politiko, ki je zbranim predstavnikom občin povedal,
da ima Slovenija v tem programskem obdobju za 1 milijardo € manj sredstev kot v
preteklem obdobju, ki so razdeljena na 11 tematskih ciljev. Sredstva so v večini usmerjena v
podjetništvo in ne v razvoj lokalnih okolij. Tako se bo pristop od spodaj navzgor izvajal
preko celostnih teritorialnih naložb, ki so namenjene mestnim občinam (ca. 120 mio. EUR),
skozi mehanizem lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), kjer bo na voljo ca 70 mio.
EUR, poleg tega se je začel teritorialni dialog z razvojnimi regijami, ki bo na koncu privedel
do sklenitve dogovorov za razvoj regij.
Županje in župani so poudarili, da je sredstev za razvoj lokalnih skupnosti glede na realne
investicijske potrebe na terenu veliko premalo, predvsem pa so poudarili, da se je Slovenija
nove perspektive lotila brez konkretne analize razvojnih potreb v regijah, kljub stalnim
opozorilom pa je država spregledala tudi potrebe po vlaganjih v komunalno
infrastrukturno omrežje. Izrazili so prepričanje, da je možno spremeniti obstoječe
operativne programe in tudi znotraj obstoječih programskih dokumentov najti poti in
rešitve, ki bodo občinam omogočile črpanje sredstev in uravnotežile možnosti za lažji
sorazmerni razvoj regij ter pozvali gospoda Suvorova, da informacije, skupaj s pozivom za
odprtje pogovorov, posreduje ministrici za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Zbrani županji in županje so se posvetili tudi problematiki razdeljevanja deleža omrežnine
za vodo po občinah pri skupnih investicijah iz evropskih sredstev v vodovodno omrežje, saj
naj bi bili po uredbi o metodologiji za določitev cen komunalnih storitev omrežnina in
vodarina v vseh sodelujočih občinah določeni enotno, v nasprotnem primeru bi se naj
2
pridobljena sredstva vračala. Zaradi visoke vrednosti investicije je višina omrežnine, v katero
se mora zaračunati amortizacijska vrednost le te, občutno višja kot pred investicijo, medtem
ko bi občine želele vplivati na znižanje tega stroška za občanke in občane. Do zapletov pri
reševanju tega vprašanja med občinami prihaja predvsem zaradi različnega tolmačenja
predmetne problematike na Ministrstvu za okolje in prostor, Računskem sodišču in
drugih državnih institucijah, ki so za to področje pristojne. Skupnost občin Slovenije bo v
skladu z odprtimi vprašanji na razpravi pozvala Ministrstvo za okolje in prostor k razrešitvi
te problematike.
V nadaljevanju seje je dr. Nejc Jelen iz Izobraževalnega centra Eksena županjam in županom
predstavil prevod Unescove Deklaracije o načelih strpnosti. V okviru projekta izvajajo tudi
svečano turnejo strpnosti, v okviru katere so se do sedaj uradno srečali z župani Maribora,
Celja, Ptuja, Nove Gorice, Murske Sobote, Slovenj Gradca, Kamnika in Slovenskih Konjic, ki
so jim svečano poklonili slavnostno knjižico s prevodom Unescove Deklaracije. Zbrane
županje in župani so projekt in prizadevanja organizacije za strpnost v slovenskem
prostoru pozdravili, in zagotovili podporo pri razširjanju informacij o deklaraciji.
Planinska zveza Slovenije si prizadeva za vzpostavitev slovenske turnokolesarske poti, saj
je kolesarjenje čedalje pomembnejši turistični produkt, ki v deležu vsako leto raste. Planinska
zveza Slovenije se je na Skupnost občin Slovenije obrnila s prošnjo za pomoč pri navezavi
stikov z občinami predvsem v delu, ki se nanaša na uporabo gozdnih cest v občinski lasti in
označevanju turnokolesarske poti, kadar gre za zemljišča, ceste in usmerjevalne table v lasti
lokalnih skupnosti. Predsedstvo SOS je prizadevanja za vzpostavitev turnokolesarske poti
pozdravilo ter izkazalo podporo Planinski zvezi Slovenije.
Skupnost občin Slovenije je največje reprezentativno združenje lokalnih skupnosti v
Sloveniji, ki šteje 178 občin članic. Število prebivalk in prebivalcev, ki jih skupnost skozi
občine članice pokriva je več kot 90% vseh prebivalcev RS. Občine članice prihajajo iz vseh
področij Slovenije, županje in župani pa so vseh političnih prepričanj. Združuje jih
prepričanje, da je za razreševanje mnogih problemov, s katerimi se občine srečujejo, potrebno
sodelovati, izmenjavati izkušnje (tudi s tujino), širiti vedenje in znanje ter združevati moči.
Županje in župani so obravnavali možnosti za črpanje evropskih sredstev za potrebe občin
in dogovor za razvoj regij v tekoči evropski perspektivi. S strani Službe Vlade Republike
Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko se je seje udeležil tudi mag. Bojan
Suvorov, direktor urada za kohezijsko politiko, ki je zbranim predstavnikom občin povedal,
da ima Slovenija v tem programskem obdobju za 1 milijardo € manj sredstev kot v
preteklem obdobju, ki so razdeljena na 11 tematskih ciljev. Sredstva so v večini usmerjena v
podjetništvo in ne v razvoj lokalnih okolij. Tako se bo pristop od spodaj navzgor izvajal
preko celostnih teritorialnih naložb, ki so namenjene mestnim občinam (ca. 120 mio. EUR),
skozi mehanizem lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), kjer bo na voljo ca 70 mio.
EUR, poleg tega se je začel teritorialni dialog z razvojnimi regijami, ki bo na koncu privedel
do sklenitve dogovorov za razvoj regij.
Županje in župani so poudarili, da je sredstev za razvoj lokalnih skupnosti glede na realne
investicijske potrebe na terenu veliko premalo, predvsem pa so poudarili, da se je Slovenija
nove perspektive lotila brez konkretne analize razvojnih potreb v regijah, kljub stalnim
opozorilom pa je država spregledala tudi potrebe po vlaganjih v komunalno
infrastrukturno omrežje. Izrazili so prepričanje, da je možno spremeniti obstoječe
operativne programe in tudi znotraj obstoječih programskih dokumentov najti poti in
rešitve, ki bodo občinam omogočile črpanje sredstev in uravnotežile možnosti za lažji
sorazmerni razvoj regij ter pozvali gospoda Suvorova, da informacije, skupaj s pozivom za
odprtje pogovorov, posreduje ministrici za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Zbrani županji in županje so se posvetili tudi problematiki razdeljevanja deleža omrežnine
za vodo po občinah pri skupnih investicijah iz evropskih sredstev v vodovodno omrežje, saj
naj bi bili po uredbi o metodologiji za določitev cen komunalnih storitev omrežnina in
vodarina v vseh sodelujočih občinah določeni enotno, v nasprotnem primeru bi se naj
2
pridobljena sredstva vračala. Zaradi visoke vrednosti investicije je višina omrežnine, v katero
se mora zaračunati amortizacijska vrednost le te, občutno višja kot pred investicijo, medtem
ko bi občine želele vplivati na znižanje tega stroška za občanke in občane. Do zapletov pri
reševanju tega vprašanja med občinami prihaja predvsem zaradi različnega tolmačenja
predmetne problematike na Ministrstvu za okolje in prostor, Računskem sodišču in
drugih državnih institucijah, ki so za to področje pristojne. Skupnost občin Slovenije bo v
skladu z odprtimi vprašanji na razpravi pozvala Ministrstvo za okolje in prostor k razrešitvi
te problematike.
V nadaljevanju seje je dr. Nejc Jelen iz Izobraževalnega centra Eksena županjam in županom
predstavil prevod Unescove Deklaracije o načelih strpnosti. V okviru projekta izvajajo tudi
svečano turnejo strpnosti, v okviru katere so se do sedaj uradno srečali z župani Maribora,
Celja, Ptuja, Nove Gorice, Murske Sobote, Slovenj Gradca, Kamnika in Slovenskih Konjic, ki
so jim svečano poklonili slavnostno knjižico s prevodom Unescove Deklaracije. Zbrane
županje in župani so projekt in prizadevanja organizacije za strpnost v slovenskem
prostoru pozdravili, in zagotovili podporo pri razširjanju informacij o deklaraciji.
Planinska zveza Slovenije si prizadeva za vzpostavitev slovenske turnokolesarske poti, saj
je kolesarjenje čedalje pomembnejši turistični produkt, ki v deležu vsako leto raste. Planinska
zveza Slovenije se je na Skupnost občin Slovenije obrnila s prošnjo za pomoč pri navezavi
stikov z občinami predvsem v delu, ki se nanaša na uporabo gozdnih cest v občinski lasti in
označevanju turnokolesarske poti, kadar gre za zemljišča, ceste in usmerjevalne table v lasti
lokalnih skupnosti. Predsedstvo SOS je prizadevanja za vzpostavitev turnokolesarske poti
pozdravilo ter izkazalo podporo Planinski zvezi Slovenije.
Skupnost občin Slovenije je največje reprezentativno združenje lokalnih skupnosti v
Sloveniji, ki šteje 178 občin članic. Število prebivalk in prebivalcev, ki jih skupnost skozi
občine članice pokriva je več kot 90% vseh prebivalcev RS. Občine članice prihajajo iz vseh
področij Slovenije, županje in župani pa so vseh političnih prepričanj. Združuje jih
prepričanje, da je za razreševanje mnogih problemov, s katerimi se občine srečujejo, potrebno
sodelovati, izmenjavati izkušnje (tudi s tujino), širiti vedenje in znanje ter združevati moči.