Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maksa Pleteršnika iz Pišec je v tamkajšnji dvorani Osnovne šole Maksa Pleteršnika priredilo simpozij, s katerim so se spomnili pred slabim letom umrlega jezikoslovca in rojaka iz bližnjega Mosteca Jožeta Toporišiča. Simpozij so pripravili v okviru prireditev Toporišičevega leta.
Predsednik strokovnega odbora za slovenski jezik Maksa Pleteršnika in prorektor Univerze v Mariboru Marko Jesenšek je za STA povedal, da so simpozij pripravili v Pišecah, ki si jih je Toporišič zamislil kot središče slovenskega slovaropisnega dogajanja in tam pripravil tri simpozije posvečene slovenskemu jeziku.Simpozij, ki poteka tudi v okviru Pleteršnikovih dni, ki jih v Pišecah pripravljajo v spomin na rojaka in pisca prvega slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika, so razdelili na dva dela. V dopoldanski del, ki so ga pripravili v Pišecah, in popoldanski na Pleteršnikovi domačiji.
Nanj so povabili 18 jezikoslovcev, večinoma Toporišičeve učence, namenili pa so ga spominu na jezikoslovca in spoznavanju ter nadaljevanju njegovega dela. Hkrati želijo v Toporišičevem letu, ki se je začelo v nedeljo, okrepiti zanimanje za njegovo jezikoslovno delo in vse, kar je povezano s slovenskim jezikom, je še dejal Jesenšek.
Po besedah predstavnice civilne pobude v spomin dr. Jožeta Toporišiča iz Mosteca pri Brežicah in programskega odbora Toporišičevega leta Irene Majce so njegovi sovaščani, ki so zelo ponosni na njegovo delo, leto dni med njegovima rojstnima dnevoma razglasili za Toporišičevo leto.
Začeli so ga s preimenovanjem dobovske osnovne šole v Osnovno šolo dr. Jožeta Toporišiča, hkrati pa v brežiški občini in drugje po državi pripravljajo še vrsto drugih prireditev.
Med glavnimi prireditelji vseslovenskega Toporišičevega leta so še brežiški Posavski muzej, Knjižnica Brežice, ljubljanska in mariborska univerza ter ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica. Moščani pa si prizadevajo tudi za postavitev spominske plošče na Toporišičevi rojstni hiši na Mostecu in za njegovo večje spominsko obeležje na Mostecu ter v Ljubljani.
Poskrbeli bodo za izdajo spominske poštne znamke in posebnega pisemskega ovitka, na Mostecu oziroma v Dobovi pa bodo prirejali bienalni strokovni simpozij na temo ohranjanja slovenskega jezika, je še Majcetova povedala.
Jože Toporišič se je leta 1926 rodil na Mostecu pri Brežicah. Med letoma 1941 in 1945 je bil v prisilnem izseljenstvu v različnih taboriščih tedaj še nemške Šlezije, nekaj časa tudi na Poljskem. Po maturi na klasični gimnaziji je med letoma 1947 in 1952 v Ljubljani študiral slovenski in ruski jezik s književnostjo.
Med letoma 1954 in 1965 je bil lektor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zagrebu, vmes eno leto štipendist Humboldtove ustanove v Hamburgu, kjer je preučeval eksperimentalno fonetiko ter leta 1963 doktoriral.
V Ljubljani je leta 1966 postal docent, leta 1970 pa izredni profesor za slovenski knjižni jezik. Med letoma 1976 in 1996 je bil predstojnik katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko.
Kot lektor slovenščine je v Zagrebu sodeloval pri sekciji za literarno teorijo in bil dejaven pri lingvistični sekciji Hrvaškega filološkega društva. Od leta 1955 je imel lektorate slovenščine na poletnih seminarjih za tuje slaviste v Splitu, Zadru in Zagrebu, od leta 1965 tudi v Ljubljani. Posamezna predavanja je imel tudi na tujih univerzah. Umrl je decembra lani.