Na regijskem posvetu posavskih zadružnikov so ob predstavitvi programa razvoja podeželja poudarili pomen promocije domačih kmetijskih in živilskih izdelkov. Menili so, da so se slovenski potrošniki začeli zavedati pomena domače hrane, njihovo zavedanje pa je potrebno še utrditi, je povedal predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.
FOTO : Arhiv Sadjarskega društva Artiče iz leta 2012Vrisk je dejal, da se mora Slovenija, ki je majhna država in se glede na svojo danost ter pogoje kmetovanja težko kosa s proizvodnjo hrane v velikih državah, še močneje usmeriti v promocijo doma pridelanih živilskih izdelkov.
Dodal je, da so domači kupci v trgovinah že začeli iskati kakovostnejše slovenske živilske izdelke, njihovo zavedanje o kakovosti in pomenu domače hrane pa je potrebno zdaj še utrditi in okrepiti. Ker je slovenska splošna kupna moč še vedno dokaj šibka, pa je potrebujejo čim bolj prepričljivo promocijo, je še opozoril Vrisk.
Posveta se je udeležila tudi predstavnica ministrstva za kmetijstvo iz službe za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov Štefi Videčnik, ki je navedla, da bo omenjeno ministrstvo skupaj s posameznimi sektorji za promocijo v Sloveniji pridelane hrane in druge povezane projekte v treh letih oz. do konca leta 2018 namenilo 3,2 milijona evrov.
Po njenih besedah so za promoviranje slovenske hrane že leta 2011 sprejeli zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov in ga leto kasneje dopolnili. Do njegovega uresničevanja pa je v zadnjem obdobju prišlo v sektorju mleka in sektorju mesa oz. perutnine ter govedine, je dodala.
Promocija bo sicer potekala tako, da bodo lahko kakovostnejši domači prehranski izdelki vstopili v novo shemo izbrane kakovosti s posebnim znakom. Z omenjenimi znakom pa bodo lahko označevali prehranske izdelke, ki bodo kupcem zagotavljali, da gre za izdelke nekoliko višje kakovosti, da so zanje uporabili domače surovine in da je bila predelava opravljena v Sloveniji.
Sicer pa so glede tega, kaj si kupci želijo, opravili tudi raziskavo, ki je potrdila prej navedene zahteve, je še povedala Videčnikova.
Po podatkih Zadružne zveze Slovenije v Posavju deluje šest zadrug. Med temi so Vinogradniško vinarska zadruga Bizeljsko, Kmečka zadruga Brežice, Kmečka zadruga Bohor, Kmečka zadruga Kostanjevica, Kmečka zadruga Krško in Kmečka zadruga Sevnica. Navedene zadruge, ki letno ustvarijo približno 30 milijonov evrov skupnega prihodka, zaposlujejo skupaj približno 180 ljudi. Posavske zadruge imajo nekaj več kot 700 članov.