Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v osmih slovenskih mestih v podporo domačemu kmetijstvu v soboto organizira shod, s sloganom »POŠTENO IN PRAVIČNO PLAČILO SLOVENSKIM KMETOM!« Shod bo za območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja organiziran v Novem mestu, potekal bo na Glavnem trgu, na ploščadi pred Rotovžem in knjigarno Goga. Shod se bo začel ob 10. uri.
Ker cene za pomembne kmetijske pridelke kmetom padajo že več mesecev zaporedoma, KGZS organizira shod za pošteno in pravično plačilo slovenskim kmetom. Pri tem naslavlja potrošnike: Kupujte domače.V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ugotavljamo, da se dohodkovni položaj slovenskih kmetov poslabšuje. Znano je, da je pogajalska moč slovenskih kmetov pri doseganju poštenih razmerij v verigi preskrbe s hrano šibka, zaradi česar je dolgoročni razvoj kmetijstva upočasnjen, kar negativno vpliva tudi na kmetijstvom povezane dejavnosti, razvoj podeželja in družbo kot celoto. K temu dodatno prispevajo vplivi globalizacije, ukinitev mlečnih kvot v EU in ruski embargo. Tudi gozd, ki je v kriznih časih in investicijskih potrebah »kmetova banka«, je zaradi posledic žledoloma in napada podlubnikov na marsikateri kmetiji oslabljena ali uničena.
Zaradi teh dejstev je upravni odbor KGZS sklenil, da se organizira shod slovenskih kmetov, ki bo v soboto ob 10. uri v osmih slovenskih mestih (v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju), na katerem bomo opozorili na vse večje težave v kmetijstvu in na posledice, ki jih ima to na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo. "S shodom želimo opozoriti slovensko javnost da taksna plačila ne zagotavljajo preživetja in da bodo taki trendi negativno vplivali ne le na kmetijstvo ampak se bodo prej ali slej dotaknili vseh državljanov. "
Na shodu želijo poudariti, da pričakujemo ustrezna razmerja cen v prehranski verigi preskrbe s hrano, nujnost sprejema ukrepov, ki bodo učinkoviteje zagotavljali sledljivost hrane do končnega potrošnika, da se ne izvajajo prakse, ko viški hrane iz tujine rušijo slovensko pridelavo, da je še vedno preveč neustreznih praks v prehranski verigi in da nam naravne nesreče (lanski žledolom in letošnji napad podlubnikov) jemljejo možnost dolgoročnega preživetja. Tudi ukrepi, ki se izvajajo na ravni EU in države ne rešujejo nastalih težav. "Pričakujemo razumevanje in podporo vseh deležnikov v prehranski verigi in učinkovito ukrepanje države kjer ima za to možnosti."
"Pričakovanja Kmetijsko gozdraske zbornice so sledeča:
1. Slovenski kmetje želimo poštena razmerja cen v verigi preskrbe s hrano.
Skupna kmetijska politika naj bi zagotavljala kmetom primerno življenjsko raven. Slovenski kmetje na trgu ne dosegajo cen, ki bi pokrivale stroške pridelave in omogočala razvoj. Cene kmetijskih pridelkov pri kmetih ne pokrivajo ne pokrivajo stroškov pridelave. Želimo vzpostavitev pravičnih razmerij cen v verigi preskrbe s hrano in pošteno plačilo za svoje delo.
Pričakujemo sklenitev dogovora o sodelovanju in krepitvi partnerstva v mlečni verigi in verigi prašičjega mesa, ki bo zagotovil spremenjena razmerja v ceni mleka in ceni prašičjega mesa.
2. Kmetje želimo, da potrošnik lahko brez dvoma izbere živila slovenskega porekla.
Želimo, da se prične izvajati intenzivni nadzor na področju sledljivosti in porekla po celotni prehranski verigi v vseh sektorjih tako za kmetijske pridelke kot izdelke in živila živalskega izvora. Uredi naj se nacionalna zakonodaja glede označevanja, tako da ima vsak izdelek označeno: »Pridelano v: (navedba države) in »Predelano v: (navedba države) in sledljivost do prodajnega računa. Le pri tovrstnem načinu označevanja ima potrošnik možnost izbire slovenskih živil.
Pričakujemo ureditev obveznega navajanja porekla in njegove sledljivosti do prodajnega računa na področju nepakiranih živil (meso, sadje, zelenjava).
3. Kmetje želimo, da se ustavi uvoz pridelkov po nizkih cenah in previdno ravnanje pri liberalizaciji kmetijskih trgov
Na majhen slovenski trg vpliva vsak uvoz kmetijskih pridelkov po nenormalno nizkih cenah uničujoče. Nikakor ni logično, da se določeni izdelki prodajajo po cenah, ki ne krijejo stroškov proizvodnje v nobeni državi EU. Postopki dokazovanja dumpinga so izjemno zapleteni in jih je praktično nemogoče uporabiti. V letošnjem letu je tovrstna praksa izjemno negativno vplivala na cene zelenjave, pri prašičjem mesu je to že dlje časa trajajoča praksa.
Pričakujemo da si bodo deležniki v prehranski verigi prizadevali za sklepanje dolgoročnih pogodbenih odnosov pri trgovanju s kmetijskimi pridelki in živili. Od države pričakujemo aktivnejše vključevanje nadzornih organov v preprečevanje teh praks.
4. Kmetje želimo da je slovenska agroživilska veriga dobavitelj hrane v javne ustanove v Sloveniji
Javne ustanove Sloveniji, kot so vrtci, šole, domovi za ostarele, bolnišnice in drugi, ki dnevno skrbijo za prehrano otrok, starejših in bolnih morajo zagotavljati kvalitetne in zdrave obroke. To lahko zagotovijo s tem, da med ponudniki na javnih razpisih izbirajo slovenske dobavitelje iz agroživilske verige, ki imajo zagotovljen sistem sledljivosti.
Pričakujemo, da bo oskrba v javnih ustanovah temeljila na pridelkih in proizvodih iz slovenske agroživilske verige.
5. Kmetje želimo, da se v verigi preskrbe s hrano uveljavijo poštene prakse
V prehranski verigi je še vedno zaznanih kar nekaj praks, ki se opredeljujejo kot nepoštene (prenašanje marketinških aktivnosti na dobavitelje, vezana trgovina, spreminjanje cenikov za nazaj, logistični rabati, rabati za prisotnost na policah in podobno). Tovrstne prakse znižujejo pošten zaslužek vsem deležnikom v verigi preskrbe s hrano.
Pričakujemo spoštovanje poštenih praks vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano. Pričakujemo dosledno izvajanje zakonskih določb.
6. Ustreznejše ukrepe in zakonodajo v primerih naravnih nesreč
V zadnjem desetletju se kmetijstvo sooča z vse bolj pogostimi neugodnimi vremenskimi vplivi na kmetijsko pridelavo in prirejo. Dolgoročna pripravljenost na učinkovito soočanje s tem pa je na drugi strani vse slabša. V lanskem in letošnjem letu je v gozdarstvu zaradi poledice žleda in napada podlubnikov prišlo do stanja, ko odkupne cene lesa ne pokrivajo stroškov spravila.
Pričakujemo učinkovitejše ukrepe na področju soočanja z neugodnimi vremenskimi razmerami – priprava akcijskega načrta ukrepov in zagotavljanja sredstev za zmanjšanje in odpravo posledic.
7. Učinkovitejši odziv EU in države na stanje
Na ravni EU so se že sprejemali ukrepi za zmanjšanje, ki bodo zaustavili negativne trende na področju cen mleka, mesa, sadja in zelenjave. Nekatere bo potrebno čim hitreje prenesti na nacionalno raven, kot pripraviti tudi svoje ukrepe in v kolikor bo potrebno popravke obstoječih politik.
Pričakujemo hitro izvedbo celovitih ukrepov, tako na ravni ukrepov EU kot tudi Vlade RS, ki bodo kratkoročno omilili padec dohodka v kmetijstvu.
Slovenija potrebuje kmete, ker:
1. Spoštovanje visokih standardov EU pri pridelavi hrane zagotavlja slovenskim potrošnikom kakovostno hrano
Potrošnik se danes zaveda pomena varne in neoporečne hrane. Pomemben mu je način pridelave in tudi območje s katerega živilo prihaja. V skrbi za varno in kakovostno hrano imamo v EU predpisane sisteme higienske varnosti, sisteme kakovosti, sisteme certificiranja, označevanja in inšpekcijskega nadzora. S tem zagotavljamo potrošniku boljšo obveščenost o prisotnosti varnih, tradicionalnih lokalnih proizvodov in prav tako lažjo primerjavo cen in kakovosti med posameznimi proizvodi ter preprečujejo zavajanje potrošnikov. Vse te zahteve se pri kmetu odražajo v višji obremenitvi na tehnološkem in administrativnem delu, kar ima svojo ceno v primerjavi z proizvodi in pridelki ki prihajajo s svetovnih trgov.
2. Kmetijstvo in gozdarstvo v Sloveniji ustvarja delovna mesta zase in za z njim povezane dejavnosti.
Vsako delovno mesto v kmetijstvu posredno ustvarja pogoje za delovna mesta v predelovalni dejavnosti, transportu, turizmu, trgovini. Posredno se v državni proračun steče več sredstev, ki ga država lahko dodatno nameni za svoj razvoj.
3. Kmetijstvo in gozdarstvo je varuh poseljenosti slovenskega podeželja.
Kljub temu, da se delež nekmetijskega prebivalstva na podeželju povečuje, bo lahko le kmetijstvo in gozdarstvo z izvajanjem svoje primarne ter tudi sekundarne dejavnosti, ohranjalo osnovne pogoje za bivanje na podeželju ter s tem osnovo za poseljenost podeželja. Poleg razvijanja gospodarskih dejavnosti na podeželju je potrebno vzporedno razvijati tudi druge dobrine, ki vplivajo na standard življenja na podeželju. Ker se potrebe kmečkega prebivalstva danes vse bolj izenačujejo s potrebami drugih slojev prebivalstva je za ohranjanje poseljenosti nujno potreben razvoj sodobne infrastrukture (zdravstvena oskrba, ceste, komunikacijske povezave, šole, vrtci, …), kar bi privabilo mlade, da bi se lažje odločali za življenje na podeželju.
4. Kmetijstvo in gozdarstvo ohranja potencial kmetijskih in gozdnih zemljišč za prihodnje rodove.
Tla kmetijskih zemljišč so v primerjavi z drugimi, manj kakovostnimi zemljišči, zaradi svoje vsestranskosti sposobna poleg pridelave hrane v največji meri opravljati tudi za naravo in človeka pomembne okoljske funkcije. Kot taka predstavljajo nenadomestljiv naravni vir. V preteklosti se je pri nas s tem naravnim virom ravnalo zelo neodgovorno, v zadnjih petnajstih letih smo dnevno izgubljali 7 ha kmetijskih zemljišč. Izgubljali smo jih na račun nespametne pozidave in umeščanja javne infrastrukture v prostor na eni strani in z zaraščanjem na drugi strani. Razlogi za pozidavo so po našem mnenju omejeno in neučinkovito delovanje kmetijske stroke in prevelik vpliv občin, ki kljub zakonskim določbam, da se gradi najprej na slabših zemljiščih in izjemoma na najboljših, tega niso dosledno spoštovale. Tudi razlogov za zaraščanje kmetijskih površin je več:
- odseljevanje ljudi z marginalnih območij za kmetijstvo v mesta
- spremenjen način kmetovanje (prej ročno delo, veliko delovne sile, s stroji pa ta obdelava ni možna)
- neugodna lastniška struktura in majhnost parcel (ekstenziviranje in opuščanje pridelave)
- z dedovanjem postajajo lastniki (solastniki) tudi nekmetje, ki raje vidijo, da se kmetijske površine spremenijo v gozd….
Dejstvo je, da se kmetijska zemljišča ohranjajo in ostajajo v funkciji pridelave hrane samo tam, kjer se odvija kmetijska pridelava in kjer se ohranjajo kmetije. Po podatkih FAO bo potrebno sedanji obseg pridelave hrane do leta 2050 povečati za 70 %, če bomo hoteli zagotoviti hrano naraščajočemu prebivalstvu. To je, ob nespremenjenih prehrambnih navadah, možno doseči predvsem z povečanjem kmetijskih površin in povečanjem pridelkov na teh površinah. Ker morajo naše kmetije pri pridelavi hrane izpolnjevati številne okoljske zahteve je še toliko bolj pomembno, da jim zagotovimo primerne pogoje za obstoj in zagotavljanje zadostne samooskrbe s hrano.
5. Kmetijstvo zagotavlja prehransko neodvisnost.
Zavedanje družbe, da je lastna prehranska varnost strateškega pomena sta pomembni komponenti v ohranjanju kmetijstva, obdelavi in poseljenosti podeželja ter lokalno kakovostno pridelani hrani. Najnovejši izračuni kažejo, da ima Slovenija 482.650 hektarov kmetijskih zemljišč ν uporabi (KZU), kar predstavlja 24,0 odstotkov glede na celotno površino ozemlja. Glede na celotno površino ozemlja ima Slovenija 9,8 odstotkov obdelovalnih površin, vrtov in trajnih nasadov. Po deležu KZU je na 23. mestu glede na EU-28, po deležu obdelovalnih površin, vrtov in trajnih nasadov pa na 26. mestu. Po podatkih Eurostata imamo 2.357,8 m2 kmetijskih zemljišč ν uporabi/prebivalca oziroma 962,1 m2 obdelovalnih površin, vrtov in trajnih nasadov/prebivalca. Razmere ν kmetijstvu nam torej ne dovoljujejo, da bi se kmetijska zemljišča lahko namenjala za drugačen namen, kot je pridelava hrane, brez temeljitih analiz prostora in izbire variant, ki bodo najmanj prizadele kmetijska zemljišča. Prehranska neodvisnost je varnost slovenskega naroda in globalnim sistemom lahko kljubujemo samo toliko časa, dokler imamo osveščene potrošnike, ki dajejo prednost živilom slovenskega porekla in proizvajalce oz. predelovalce, ki so zavedni k slovenskemu poreklu.
Statistika kaže pravo sliko
Po podatkih statističnega urada Slovenije je v letu 2015 prišlo do padca cen nekaterih kmetijskih pridelkov pri proizvajalcih v primerjavi s predhodnim letom. V prvem četrtletju 2015 so bile cene kmetijskih pridelkov v povprečju za 9,3% nižje kot v prvem četrtletju 2014. Cene rastlinskih pridelkov so bile v povprečju nižje za 9,1%, cene živali in živalskih proizvodov pa za 9,3%. V drugem četrtletju 2015 so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v povprečju za 5,4 % nižje kot v drugem četrtletju 2014. K razliki prispeva padec cen živali in živalskih proizvodov, ki so bile v prvem četrtletju za 10,1% nižje kot v drugem četrtletju 2014.
Kot primer navajamo podrobnejši pregled trga mlečnega sektorja kaže na padec odkupnih cen na nivoju EU kot RS. V EU je povprečna odkupna cena v mesecu juliju 2015 znašala 29,30 € za 100 kg surovega mleka, medtem ko je v mesecu juliju 2014 znašala 36,92€, kar pomeni 20,64% znižanje na letnem nivoju. V RS je v mesecu juliju 2015 odkupna cena znašala 27,30 € za 100 kg surovega mleka, medtem ko je v mesecu juliju 2014 znašala 33,79 €, kar pomeni 19,21% znižanje na letnem nivoju (vir:Evropska komisija). Modelne kalkulacije prireje mleka kažejo na to, da trenutna odkupna cena ne pokriva stroškov prireje. V mesecu juliju 2015 je bilo pokritje stroškov prireje mleka pri mlečnosti 4.500 l na kravo letno 63% in pri mlečnosti 6.500 l na kravo letno 79% (vir: KIS).
Kot drugi primer navajamo pregled trga s prašičjim mesom kaže na padec odkupnih cen tako na nivoju EU kot RS. V EU je povprečna odkupna cena v mesecu avgustu 2015 znašala 150,03 € za 100 kg klavnega trupa razreda S, medtem ko je v mesecu avgustu 2014 znašala 172,35 €, kar pomeni 12,95 % znižanje na letnem nivoju. V RS je v mesecu avgustu 2015 odkupna cena znašala 166,16 € za 100 kg klavnega trupa razreda S, medtem ko je v mesecu avgustu 2014 znašala 180,54 €, kar pomeni 7,96 % znižanje na letnem nivoju (vir:Evropska komisija). Modelne kalkulacije prireje prašičjega mesa kažejo na to, da trenutna odkupna cena ne pokriva stroškov prireje. V mesecu avgustu 2015 je pokritje stroškov pri prireji prašičjega mesa pri kombinirani krmi znašalo 77% in pri močni krmi 78% (vir: KIS).
Pregled trga pšenice sicer kaže, da je bila povprečna odkupna cena krušne pšenice v Sloveniji času žetve v letu 2015 16,75 EUR/100 kg (za 80.162.873 kg krušne pšenice), kar je za 2,06 % več (podatek odkupovalcev, ki so odkupili več kot 1000 t pšenice) v letu 2014, ko je le-ta bila 16,41 EUR/100 kg. Povprečna cena krmne pšenice pa je bila 14,50 EUR/100 kg. Odkupne cene pa že od leta 2013 ne pokrivajo stroškov pridelave (kljub plačilom iz ukrepov neposrednih plačil). Stroški pridelave po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije znašajo 17,60 EUR/100 kg, kar pomeni, da so za 5 % višji kot je odkupna cena."