stojnice, belvedere Svet24.si

Foto: Prodajalci okupirali istrske ceste, stojnice...

mladič srne trava Svet24.si

Foto: Za varnost živali na travinju je mogoče ...

1701200126-dsc6052-01-1701200060836 Necenzurirano

Konflikt interesov? Nov zakon po željah glavnega ...

peter gregorcic sr Reporter.si

Peter Gregorčič igra Janševo igro: glavni cilj ...

anamarija lampic nico gross af Ekipa24.si

Slovenska zvezdnica z ostro kritiko smučarske ...

rudi-mlakar Njena.si

Rudi tudi v zunanjem svetu vse bolj priljubljen

jankovic hokej Ekipa24.si

Velike spremembe v zmajevem gnezdu! Novo ime ...

Zabavno Novo mesto

Kričačev skovik 2: Ples sužnjev

Piše: Radio Krka

Čas objave:
20.11.2012 18:34

Kričačev skovik, priložnostni pogled s ptičje perspektive, refleksija dogajanja pod drevesom, pretres situacije v upanju, da kakšno jabolko strmoglavi na bučo veleumnežev, počivajočih v senci pod krošnjami, velikopotezno besedečih o neizpolnjenih načrtih. Danes za vas, priljubljena slovenska folklorna viža Ples sužnjev.

Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. Daleč od naukov svetotrojiškega Mrtvaškega plesa, na najbolj enostavne in znucane tone poskakuje slovenska družbena folklora 21. Stoletja, pijana od laži, nemočno vrteča in navijajoča se okoli prsta najtemnejše verzije Povodnega moža, ki je skoval sprego jeklenega primeža s samim Padlim Angelom.

Biča nas in grmi:... »plešite, saj poznate tone, takt vam odmeva v glavi že 21. Leto, kdo si drzne postati, pritakniti prst na čelo, ali celo prižgati dimno bombo? Pri priči zavihtimo bič, spletemo krono iz trnja in te prekrižamo s seznama svobodnih!« In skoraj vsi so ga poslušali, ubogali so ga ... Pustil jih je korakati na njegovo kompozicijo, celo spisal je sebi sovražno uverturo, kajpak, mojster prevare je. V notno črtovje mu je uspelo vkleščiti jezne note in jih postaviti v najbolj neharmonično večglasno kričanje, kruljenje, civljenje in ječanje.


Dirigent jim je spisal korake. Vsak je plesal zase. Tako delavec, kot študent, kot umetnik. Vrteli so se divje, se zaletavali eden v drugega in na koncu ostali brez aplavza občinstva. Ploskali pa so sami sebi in to jih je vsaj za kratek čas pomirilo, a so kmalu potem ugotovil, da dirigirani ples ni ničesar spremenil. Naposled so se le vprašali, retorično, kakopa: Kdaj bomo zaplesali družno? Kdaj bomo našli izgubljenega človeka v sebi, ki mu mar je za soplesalca, saj brez njega tango ne bi bil tako veličasten, tako vihrav, tako vznesen, tako svoboden? Če bodo do smrti bičali vse moje soplesalce, jaz pa bom samo gledal ... Kdo bo potem plesal z menoj?